Konservativna nacionalistična stranka Zakon in pravičnost ponovno prevzema oblast na Poljskem. Sodeč po prvih rezultatih se stranki nekdanjega poljskega premiera Jaroslawa Kaczynskega , ki jo je pred leti poosebljal skupaj z v letalski nesreči pri ruskem Smolensku preminulim bratom dvojčkom in predsednikom Poljske Lechom, v poljskem sejmu obeta absolutna večina. Zajetje ksenofobnega protibegunskega vetra ter populistične obljube o znižanju upokojitvene starosti in dvigu socialnih prejemkov, ki je zaznamovalo predvolilno kampanjo Zakona in pravičnosti, so volivci nagradili z 232 sedeži, kolikor so jih najverjetneje namenili stranki v 460-članskem poljskem parlamentu.

Vladajoča liberalno konservativna Državljanska platforma se z le 137 osvojenimi mandati po 8 letih poslavlja od izvršne oblasti, odhajajoča premierka in voditeljica stranke Ewa Kopacz pa bo upravljanje s Poljsko morala prepustiti Beati Szydlo, ki jo je zmagovalna stranka Zakon in pravičnost sicer predlagala za bodočo predsednico poljske vlade. Na tretje mesto se je na včerajšnji parlamentarnih volitvah uvrstila populistična stranka z močno protikomunistično retoriko Kukiz’15, o močnem zasuku na desno na Poljskem pa priča tudi dejstvo, da se v parlament prvič po vzpostavitvi demokratičnih volitev ni uspelo uvrstiti nobeni levi ali socialdemokratski stranki.

Volitve so potekale tudi v Ukrajini, kjer pa je izbiranje lokalnih oblasti zasenčil napovedan bojkot volitev med proruskimi uporniki na vzhodu države in odpoved volitev v mestih Mariupol in Krasnoarmijsk. Glasovanje so odpovedali, ker po navedbah volilnih uradov na voliščih ni bilo dovolj glasovnic, odločitev pa je močno razburila stranko Solidarnost ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, ki je odločitev označil za katastrofo in zahteval preiskavo. V stranki ne izključujemo možnosti, da je šlo tudi za poskus poneverb. Prvi rezultati volitev, na kateri so volivci sicer izbirali predstavnike regionalnih parlamentov, mestnih svetov in župane, bodo zaradi zapletenega sistema preštevanja glasov objavljeni tekom dneva.

Sklop volilnih novic zaključujemo v Latinski Ameriki. Prvi krog predsedniških volitev v Argentini ni dal končnega odgovora o nasledniku Cristine Kirchner. Ker nihče od kandidatov včeraj ni zbral potrebnih najmanj 45 odstotkov glasov oziroma 40 ob 10 odstotni razliki pred prvim zasledovalcem, bodo argentinski volivci o novem predsedniku 22. novembra prvič odločali v drugem krogu. Vanj sta se uvrstila kandidat vladajoče stranke Fronte za zmago Daniel Scioli, ki se je sicer nadejal zmage v prvem krogu, in njegov tekmec, nefavorizirani konzervativni župan Buenos Airesa Mauricio Macri. Prvi je zbral slabih 37, drugi pa nekaj manj kot 35 odstotkov glasov.

Medtem ko bo Argentina na novega predsednika še čakala, pa so ga v Gvatemali že uspeli izvoliti. Žezlo države Gvatemalci v roke potiskajo TV zveznidku, komiku Jimmyju Moralesu, ki so mu kljub temu, da je brez vsakršnih političnih izkušenj, namenili 68-odstotno podporo. Volitvam je sicer botroval odstop dosedanjega predsednika Otta Pereza, ki ga zaradi očitkov korupcije čaka sodni proces.

Na drugem koncu zemeljske oble, v indijskem New Delhiju, se je medtem pričel 3. vrh Indija-Afrika. Srečanje, ki je namenjeno predvsem gospodarskemu sodelovanju med afriško celino in Indijo, ima prvič konkretnejši afriški pečat. Če se je prvih dveh vrhov leta 2008 in 2011 udeležilo zgolj 15 afriških držav, jih je tokrat 54. K temu botruje tudi velik indijski interes za afriške vire - v tokratnem primeru konkretno nafta. Indija namreč 70 odstotkov nafte uvozi iz držav Bližnjega vzhoda, naftne odvisnosti od politično nestabilne regije pa bi se rada nekoliko osvobodila z razširjenim naborom virov v Afriki. Tokratni vrh, ki ga je indijski premier Narenda Modri označil za prelomnega, bo potekal tudi v znamenju razprav o pomorski varnosti in protiterorističnem sodelovanju.

V Južnoafriški republiki se kljub obljubi predsednika Jacoba Zume o zamrznitvi dviga šolnin nadaljujejo študentski protesti. Čeprav je Zuma po petkovem sestanku s predstavniki študentov napovedal, da bo vlada za visoko šolstvo namenila več sredstev in posledično zamrznitev napovedanega 10-12 odstotnega zvišanja šolnin, nekateri študentje nadaljujejo s protesti. Tri univerze ostajajo zaprte, študentje pa ob šolninah opozarjajo tudi na širši problem socialne neenakosti, ki je 20 let po ukinitvi apartheida še vedno povezan z rasnim vprašanjem, in zahtevajo celovitejše sistemske rešitve. Univerze dvig šolnin sicer opravičujejo z zagotavljanjem kvalitete študija.   

Nazaj v Evropo. S strani slovenskih oblasti težko pričakovano srečanje voditeljev 9 11-ih* držav, ki se nahajajo na balkanski begunski poti, se je po večurni razpravi zaključilo s sprejemom akcijskega načrta, ki predvideva poostren nadzor prebežnikov, krepitev begunskih nastanitvenih kapacitet in več medsebojnega sodelovanja. Udeleženci bruseljskega mini vrha so se strinjali s krepitvijo nadzora tako v samih državah na balkanski poti kot tudi na zunanji meji Evropske unije med Grčijo in Turčijo, pri čemer bo večjo vlogo dobila Agencija za operativno sodelovanje na zunanjih mejah EU - Frontex. Pri tem naj bi se države v nadalje vzdržale enostranskih dejanj, brez predhodnega dogovora pa naj tudi ne bi več pošiljale beguncev proti mejam sosednje države. Izjemno slabo oziroma praktično neobstoječe sodelovanje med državami naj bi popravilo tudi imenovanje posebnih kontaktnih oseb, preko katerih naj bi potekala izmenjava informacij.

Akcijski načrt po besedah gostitelja srečanja predsednika Evropske komisije Jeana-Claude Junckerja prinaša tudi povečanje zmogljivosti za sprejemanje beguncev. Nastanitvene kapacitete bo po predvidevanjih do konca leta najbolj povečala Grčija, in sicer, ob pomoči Združenih narodov, za 50.000, prav toliko sprejemnih mest za prebežnike pa naj bilo zagotovljenih še v drugih državah na balkanski poti.  Ali je temeljni cilj bruseljskega srečanja izboljšati sodelovanje in obveščanje med državami na balkanski begunski poti dosežen, je po mnenju slovenskega premiera in enega od pobudnikov vrha Mira Cerarja odvisno od spoštovanja zavez, ob čemer je meril na hrvaškega kolega Zorana Milanovića.

V dneh, ko se Slovenija srečuje z najmnožičnejšimi prihodi beguncev iz Bližnjega in Srednjega vzhoda, je tarnanje slovenskih oblasti, da so na robu zmogljivosti, obrodilo sadove na bruseljskem vrhu. Voditelji držav z balkanske begunske poti so se strinjali o napotitvi dodatnih 400 policistov iz Evropske unije, slovenska vlada pa se z nekaterimi državami dogovarja tudi o dvostranskem sodelovanju. Slovenija si iz Bruslja obeta tudi finančno pomoč. V zvezi s tem je finančno ministrstvo na Evropsko komisijo že naslovilo prošnjo, za kolikšen znesek je Slovenija zaprosila, pa premier Cerar ni želel razkriti. Natančnih podatkov naj ne bi imel, šlo pa naj bi za približno 60 milijonov evrov.

Čakajoč na tujo pomoč, na slovensko-hrvaško mejo prihajajo novi begunci, številni prostovoljci in novinarji pa se pri delu srečujejo z novimi ovirami. Pred tem so zaradi kaotičnega ukrepanja slovenskih oblasti prebežniki v vse večji negotovosti. Z Dobove se nam je javila sodelavka Petra:

izjava

Ob tuji pomoči pa, kot vemo, namerava vlada razmere na meji s Hrvaško urejati tudi z vojsko, ki je z na vrat na nos spremnjenim Zakonom o obrambi razširila pooblastila. Spremembe zakona, ki vlogo vojske širijo v civilno sfero, omogočajo številne zlorabe, pred dokončno uveljavitvijo pa se mu je moč zoperstaviti tudi s podpisom pobude Radia Študent za referendum o omenjenih spremembah.   

izjava

*popravljeno.