Kosovski shootOFF
Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da bo Francija iz Nigra umaknila veleposlanika, več diplomatov in svoje vojaške sile. Po Macronovi napovedi naj bi se diplomatsko osebje v domovino vrnilo nemudoma, umik 1500 vojakov pa bo izveden postopoma. Dokončen umik vojaške prisotnosti je napovedal za konec letošnjega leta. Razlog za to je državni udar, ki se je zgodil konec julija, ko je predsedniška straža s podporo vojske z oblasti vrgla predsednika Mohameda Bazouma. Čeprav Francija ne priznava oblasti vojaške hunte kot legitimne, je Macron napovedal, da bodo umik vojaškega kontingenta usklajevali z voditelji državnega udara. Novo državno vodstvo je več tednov zahtevalo odhod francoskih sil iz države, kar je več tisoč ljudi podprlo tudi z večkratnimi množičnimi protesti proti francoski prisotnosti v državi.
V Parizu je več deset tisoč ljudi protestiralo proti policijskemu nasilju. Protest, h kateremu je pozvala levičarska stranka LFI, se je zgodil tri mesece po vsedržavnih protestih zaradi umora najstnika Nahela Merzouka s strani policije. Protestniki so izrazili svoje nasprotovanje členu 435-1 kodeksa o notranji varnosti, ki je bil uveden leta 2017 in ki policajem ob osumljenčevem neupoštevanju njihovih navodil omogoča uporabo strelnega orožja. Po poročanju policije se je v prestolnici več sto protestnikov odmaknilo od osrednje protestniške skupine ter napadlo policijsko vozilo in razbijalo bližnja poslopja. Sindikati so število vseh protestnikov v Franciji ocenili na dobrih 80 tisoč, vključno s 15 tisočimi v Parizu. Notranje ministrstvo pa je, kakopak, to število protestnikov zreduciralo na zgolj 30 tisoč.
V Madridu se je zaradi navedb, da naj bi trenutni premier Pedro Sanchez razmišljal o amnestiji katalonskih separatistov v zameno za politično podporo, na ulicah zbralo okoli 40 tisoč protestnikov. Protest je organizirala konservativna Ljudska stranka, ki je na julijskih parlamentarnih volitvah sicer zmagala, a ji najverjetneje naslednji teden na kongresu ne bo uspelo sestaviti koalicije. Medtem pa bi si lahko Sanchez, katerega Španska socialistična delavska stranka je na volitvah zasedla drugo mesto, zagotovil dovolj glasov, da ostane na položaju, če bi pridobil podporo nekdanjega katalonskega voditelja v izgnanstvu Carlesa Puigdemonta. Njegova stranka Junts per Catalunya ima sedaj v parlamentu sedem sedežev in za podporo zdajšnjemu premierju zahteva amnestijo za več sto katalonskih separatistov, ki jih španska sodišča iščejo zaradi vpletenosti v poskus odcepitve Katalonije. Sanchez sicer o možnosti amnestije še ni dal nikakršnih uradnih izjav.
Izraelske okupacijske sile so včeraj na Zahodnem bregu v bližini mesta Tulkarem v raciji v begunskem taborišču Nur Šams ubile dva Palestinca. Napad je izraelsko vojaško poveljstvo opravičilo z izjavo, da so poskušali uničiti skladišče bomb v posesti palestinskih uporniških skupin, ki naj bi se nahajalo v taborišču. Ločeno od omenjene operacije je Izrael v nedeljo izvedel tudi več napadov z droni v Gazi. Od začetka leta je bilo s strani izraelskih okupatorjev ubitih že več kot dvesto ljudi.
Na severu Kosova blizu vasi Banjska se je s štirimi smrtnimi žrtvami končal spopad med kosovsko policijo in neidentificiranimi zamaskiranimi strelci. Ubit je bil en pripadnik policije in trije napadalci, ni pa še znano, ali so kosovske oblasti aretirale vse napadalce. Strelski obračun se je začel v zgodnjih nedeljskih urah, ko je kosovska policijska patrulja na s tovornjaki blokiranem mostu padla v zasedo oborožene skupine. V spopadu je bil ubit en policist, dva sta bila poškodovana. Po navedbah kosovskega premierja Albina Kurtija se je nato skupina tridesetih močno oboroženih profesionalnih napadalcev zabarikadirala v bližnji pravoslavni samostan. Policija je nato samostan po več urah izmenjave strelov zavzela, pri čemer je zasegla večjo količino orožja.
Premier Kurti je napadalce označil za profesionalce, ki delujejo s podporo Beograda. Njegov bratranec po funkciji srbski predsednik Aleksandar Vučić je obsodil umor kosovskega policista in dodal, da srbska vojska in policija pri napadu nista imeli nič. Krivdo za eskalacijo nasilja na Kosovu pa je pripisal Kurtiju. Razmere so se na severu Kosova močno zaostrile po aprilskih lokalnih volitvah, ko so bili v štirih večinsko srbskih občinah za župane izvoljeni Albanci.
Libijski državni tožilec je v okviru preiskave poplav, ki so se zgodile kot posledica porušenja dveh jezov v okolici mesta Derne, ki nista zdržala povečane količine padavin, odredil pridržanje osmih uradnikov. Gre za uradnike, ki so bili v preteklosti zaposleni ali so še vedno zaposleni v uradih, odgovornih za vodne vire in upravljanje jezov, in so pridržani zaradi slabega upravljanja in malomarnosti. Med njimi je tudi župan mesta Derna Abdulmenam Al-Gajti, v katerem je po zadnjih podatkih življenja v poplavah izgubilo okoli 3800 ljudi, več kot 10 tisoč pa jih je pogrešanih. Poškodbe na obeh jezovih so sicer ugotovili že leta 1998. Popravila so se začela leta 2010, a jih je prekinilo Natovo bombardiranje Libije leta 2011, tako da se niso nikoli nadaljevala.
Armenska vlada je sporočila, da je iz regije Gorski Karabah po uspešni vojaški agresiji Azerbajdžana prejšnji teden v Armenijo prišlo že več kot 4800 armenskih prebežnikov. Operacijo je Azerbajdžan začel prejšnji torek z namenom izgona armenskih separatističnih borcev iz regije. V četrtek so se že zgodila prva pogajanja med separatističnimi oblastmi in azerbajdžanskim vodstvom, razglašena je bila začasna prekinitev ognja. Armenija se je distancirala od separatističnih borcev, ki po dogodkih prejšnji teden postopoma zapuščajo regijo. Vodstvo etničnih Armencev v Gorskem Karabahu je sporočilo, da bo omogočilo prost prehod meje za vse tiste, ki želijo oditi v Armenijo. Armenski premier Nikol Pašninjan je že prejšnji teden sporočil, da je država pripravljena sprejeti okoli 40 tisoč beguncev.
V soboto so v Nagorni Karabah, ki že več mesecev trpi pomanjkanje hrane in goriva zaradi de facto blokade Azerbajdžana, prišli prvi konvoji humanitarne pomoči po začetku tokratnje azerbajdžanske operacije. Poleg konvoja Rdečega križa s 70 tonami hrane je v regijo vstopil tudi ruski konvoj s 50 tonami hrane in druge pomoči. Armenski predsednik je sicer večkrat izrazil strah pred možnostjo etničnega čiščenja v Gorskem Karabahu, ki je kljub 120 tisoč večinsko armenskih prebivalcev mednarodno priznan del Azerbajdžana, ter pozval Združene narode k takojšnji napotitvi misije za spremljanje človekovih pravic in varnosti. V zadnji vojni med država leta 2020 je zmagal Azerbajdžan.
Poslanci so na redni seji državnega zbora v petek z 69 glasovi proti zavrnili predlog dopolnitve zakona o lokalnih volitvah, ki bi omejil število županskih mandatov na največ dva zaporedna. Predlog, ki ga je vložila Piratska stranka, je podprla zgolj Levica in en poslanec stranke Gibanje Svoboda.
Ljubljanski mestni svet bo na današnji seji odločal o višjih cenah vrtcev. Ker na mestni občini predvidevajo, da bodo imeli vrtci to leto dobrih 9,9 milijonov evrov več stroškov kot v letu 2022, želijo vrtčevske programe podražiti za 27 odstotkov. 15 odstotkov podražitve bodo nosili neposredno starši, preostanek bi občina krila s tako imenovano draginjsko subvencijo. Opozicijski svetniki Levice in Vesne, ki dodatni finančni obremenitvi staršev nasprotujejo, so predlagali umik točke z dnevnega reda. Svetnica Levice Petra Blajhribar Kubo predstavi drug način, s katerim bi občina lahko pridobila dovolj denarja za kritje podražitev.
Vir slike: X (Albin Kurti)
Dodaj komentar
Komentiraj