Države Evropske unije so se dogovorile za 14. sveženj sankcij proti Rusiji, prvega, ki vključuje tudi ruski plin. A ne neposredno ruskega izvoza plina v države Unije, saj so od njega odvisne. Evropski veleposlaniki so se strinjali pristaniščem prepovedati preprodajo ruskega utekočinjenega zemeljskega plina. Ostrejše sankcije je blokirala predvsem Nemčija, ki je absolutni prepovedi preprodaje uvoženega utekočinjenega ruskega plina nasprotovala z argumentom, da bi ta škodovala majhnim podjetjem. Nemčija je lani dala na severu države zgraditi vsaj dva velika terminala za utekočinjen plin. Novim sankcijam je sprva nasprotovala tudi Madžarska, a je za umik blokade dobila zagotovila, da Unija ne bo sankcionirala nove jedrske elektrarne Paks, ki jo Madžari gradijo z Rusi in ruskim posojilom.

Na obisku v severnokorejskem Pjongjangu sta ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Džong Un sklenila mirovni in obrambni pakt. Srž novega pakta je klavzula, po kateri si morata državi pomagati v primeru, da je ena od njiju napadena. Ni jasno, kakšno pomoč naj bi po klavzuli, podobni tisti v pogodbi Nata, državi druga drugi zagotavljali. Putin je dejal, da ne izključuje vojaško-tehnološkega sodelovanja s Severno Korejo.

Skupina Evropskih konservativcev in reformistov je po številu mandatov v prihodnjem sklicu Evropskega parlamenta prehitela skupino liberalcev. V novem sklicu bodo imeli evropski konservativci, med katerimi sta vodilni stranki italijanska Bratje Italije in poljska Zakon in pravičnost, 83 poslancev. Liberalci, pri katerih so bili doslej najvplivnejši francoski podaniki Emmanuela Macrona, bodo imeli 81 poslancev in so s tem padli na četrto mesto med evropskimi političnimi skupinami. Skupini konservativcev in reformistov so se po volitvah pridružili izvoljeni evroposlanci iz Danske demokratske stranke, bolgarske nacionalistične stranke Obstaja tak narod, litvanske Zveze kmetov in zelenih, nekdanja poslanca francoske rasistične stranke Rekonkvista in poslanci iz Zveze za Unijo Romunov.

Vlada Združenih držav Amerike je v uradnem pismu Evropsko komisijo pozvala, naj odloži prepoved prodaje kakava, lesa in sanitarnih produktov z deforestiranih področij. Američani prepovedi nasprotujejo, saj je Unija druga največja uvoznica lesnih industrijskih produktov iz ZDA in bi prepoved prizadela ameriško industrijo. Uredba proti deforestaciji je začela veljati pred letom dni, države članice imajo za njeno implementacijo čas do konca letošnjega leta. Uredba na evropskem trgu prepoveduje prodajo produktov, povezanih s krčenjem gozdov. Obsega les, palmovo olje, sojo, kavo, kakav, kavčuk in govedo ter izdelke iz teh surovin.

Guverner ameriške zvezne države Louisiana Jeff Landry je podpisal zakon, ki med drugim ukazuje javnim šolam, da v svojih prostorih izobesijo deset božjih zapovedi. Guverner je za svojo odločitev podal naslednjo obrazložitev: »Če hočete spoštovati vladavino prava, morate začeti s prvim zakonodajalcem, ki pa je bil Mojzes.« Zakon je zvišal tudi število zaposlenih katehetov v šolah. Poleg podeljevanja večje vloge cerkvi v izobraževalnih institucijah je Landry na tradicionalen republikanski način učiteljem prepovedal poučevanje o spolni usmerjenosti ter učencem onemogočil naslavljanje z nebinarnimi zaimki, če niso tega predhodno potrdili njihovi skrbniki. Zakonu nasprotujejo številne civilne iniciative z argumentom, da ni ustaven, saj krši odločitev ameriškega vrhovnega sodišča iz leta 1980. Takrat je sodišče zakon zvezne države Kentucky o izobešanju božjih zapovedi označilo za neustavnega, saj krši svobodo religije in prepoved državne religije iz prvega amandmaja ameriške ustave. 

Državni zbor je potrdil spremembe zakona o kazenskem postopku. Novela med drugim spreminja 149. člen, ki je do sedaj predvideval, da lahko policija osebo oziroma tujca, ki je osumljen kaznivega dejanja, pridrži za največ šest ur in pridržanje podaljša za največ 12 ur. Doba možnega podaljšanja pridržanja se s spremembo podaljšuje na 18 ur. Po Kazenskem zakoniku je kaznivo dejanje tudi samo dejstvo neregularnega prehoda državne meje. Novelo zakona so pripravili na pravosodnem ministrstvu.

Telekomunikacijski operater T-2 je s Slovenskim državnim holdingom, krajše SDH, dosegel dogovor o poravnavi dolga. Na podlagi tega je ljubljansko okrožno sodišče začetek stečajnega postopka družbe T-2 preložilo na 20. avgust. Prokurist T-2 Jurij Krč je zadovoljen, saj zagotavlja, da bodo lahko dokončali kupčijo s Telemach Slovenija. Ta je skupaj s podjetjem Garnol že sklenil pogodbo o odkupu 98-odstotnega deleža T-2. Če bo agencija za varstvo konkurence posel odobrila, bo srbski medijski mogotec Dragan Šolak obvladoval dva od treh glavnih ponudnikov telekomunikacijske infrastrukture pri nas.

Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK, je proti ustavnemu sodniku Klemnu Jakliču uvedla prekrškovni postopek. Odločitev KPK se nanaša na dejstvo, da Jaklič Ustavnemu sodišču ni poročal, da je sočasno opravljal tudi delo kot samostojni podjetnik, kar ni v skladu z obveznostmi po Zakonu o integriteti in preprečevanju korpucije. Kazen za kršitev zakona znaša od 400 do 1200 evrov, vendar pa se prekrškovni postopek lahko uvede, če od kršitve nista minili več kot dve leti. Jaklič je s. p. odprl leta 2017, zaprl pa marca letos. KPK je postopek tako sprožila na podlagi zaprtja podjetja.

Delovanje ravnateljice ljubljanskega vrtca Galjevica Barbare Novinec je pod preiskavo KPK, policije in računskega sodišča, piše časopis Dnevnik. Ravnateljica Novinec, ki jo je lani ljubljanski župan Zoran Janković napovedal kot direktorico bodočega zavoda združenih ljubljanskih vrtcev, KPK preiskuje zaradi suma nesmotrne porabe javnih sredstev ter suma, da je zaposlenim prepovedala podpisovanje peticije, s katero je sindikat vzgoje in izobraževanja izražal nasprotovanje združitvi vrtcev. Prvi sum koruptivnega dejanja se nanaša na poslovanje vrtca z družbo Prajs, grafično oblikovanje in družbo Studio DTS. Lastnik obeh družb je ravnateljičin brat Andraž Prajs. Družbama je vrtec v zadnjih 12 letih nakazal skupaj dobrih 200 tisoč evrov. Koruptivno dejanje ji očitajo tudi pri poslovanju s podjetjem Linkfiz Marina Rupnik, s. p., katerega lastnica je zaposlena v podjetju Barbara IP, lastnica tega pa je ravnateljica Novinec. Svet zavoda je sicer na junijski seji, na kateri so obravnavali postopke KPK, soglasno sprejel sklep, da niso zaznali nepravilnosti v delovanju ravnateljice.

Na ljubljanskem Trgu republike se čez skoraj tri ure začenja protest za svobodno Palestino. Protestniki opozarjajo na dejstvo, da slovensko priznanje Palestine ne bo ustavilo genocida, ki ga izvaja okupator. Od vlade bodo zahtevali uvedbo sankcij proti Izraelu.