Poslanci litovskega parlamenta so za območje ob meji z Belorusijo razglasili izredne razmere zaradi migracijske krize. Izredne razmere bodo trajale najmanj en mesec, obmejnim stražarjem pa bodo omogočale, citiramo, »psihološko prisilo in proporcionalno fizično nasilje«, konec citata, da bi migrantom onemogočili vstop v državo. To je sicer v nasprotju z mednarodnimi konvencijami. Razglasitev izrednih razmer prinaša še prepoved potovanj na območje, manj kot pet kilometrov oddaljeno od litovsko-beloruske meje, razen za domačine. Stražarji lahko prebežnikom odvzamejo telefone ter prepovejo javne shode ob meji in v kampih za prebežnike.

Za japonskega premierja je bil na izredni seji parlamenta izvoljen Fumio Kišida. Njegova Liberalno-demokratska stranka je namreč na zadnji oktobrski dan slavila na predčasnih volitvah in si v pomembnejšem spodnjem domu parlamenta zagotovila 261 od skupno 465 sedežev. Nekdanji zunanji minister Kišida je vlado sicer vodil že od četrtega oktobra, potem ko je odstopil nekdanji ministrski predsednik Jošihide Suga – ta je s položaja odšel zaradi nezadovoljstva državljanov nad upravljanjem pandemije covida-19. Skladno z ustavo je prva Kišidova vlada prejšnji petek po predčasnih volitvah odstopila, danes pa je Kišida še drugič poprijel za premiersko žezlo.

Počasnejše je sestavljanje vlade na Češkem. Predsednik republike Miloš Zeman je mandat za sestavo vlade podelil Petru Fiali, ki je do zmage na parlamentarnih volitvah popeljal konservativno zavezništvo treh strank Skupaj. Že v ponedeljek so voditelji strank omenjene konservativne alianse podpisali koalicijski sporazum z bolj liberalnim zavezništvom Piratov in županov, ki se je na volitvah uvrstilo na tretje mesto. V 200-članskem parlamentu imajo skupaj 108 poslancev. Se je pa vse do konca ugibalo, kaj bo glede mandatarstva storil predsednik Zeman, ki je že dlje časa v bolnišnici. Znano je namreč, da je velik podpornik dosedanjega premierja in milijarderja Andreja Babiša, hkrati pa naj ne bi bil preveč naklonjen predvolilnim zavezništvom.

Zoran Zaev je umaknil odstop z mesta predsednika makedonske vlade – uradno ga je sicer »preložil na kasnejši čas«. Za odstop se je odločil po neprepričljivih rezultatih in porazu svojih socialdemokratov na lokalnih volitvah, ki so potekale konec oktobra. Hojsovski umik odstopne izjave sledi včerajšnji odločitvi glavnih organov socialdemokratske stranke, naj ne odstopi, dokler se – kot sami pravijo – procesi v državi ne normalizirajo. Kljub umiku odstopne izjave čaka Zaeva jutri glasovanje o nezaupnici njegovi vladi, ki jo je predlagala desničarska opozicijska stranka VMRO-DPMNE. Uradno ima v 120-članskem sobranju koalicija 62 poslancev, po besedah vodje opozicijske VMRO-DPMNE Hristjana Micoskija pa ima opozicija v rokavu 61 glasov.

Splošno sodišče Evropske unije v Luksemburgu je potrdilo globo Evropske komisije zoper ameriškega tehnovelikana Google iz leta 2017 v višini 2,4 milijarde evrov zaradi zlorabe prevladujočega položaja na področju spletnega iskanja. Googlov spletni iskalnik je namreč promoviral svojo storitev za primerjavo cen pri nakupovanju, poimenovano Google Shopping. Googlova krovna družba Alphabet se lahko na odločitev Splošnega sodišča EU, ki je drugostopenjsko, pritoži na Sodišče Evropske unije.

Po 26 letih izhajanja je – baje začasno – ugasnil najstarejši ukrajinski časopis v angleškem jeziku, Kyiv Post. Zaposleni so brez predhodnega opozorila v ponedeljek izvedeli, da niso več zaposleni v časopisni hiši; tako je brez službe ostalo okrog 50 ljudi. Lastnik časopisa je od leta 2018 gradbeni tajkun Adnan Kivan, ki je dejal, da časopis ne bo izhajal zgolj kratek čas in da se bo vrnil »večji in boljši«. Zdaj že nekdanji zaposleni so v skupni objavi na družbenem omrežju zapisali, da namerava Kivan časopis v resnici reorganizirati, vendar z novo ekipo. Lastnik je zaposlene že oktobra obvestil, da namerava začeti izdajati še ukrajinsko različico časopisa, odgovornega urednika pa si je izbral kar sam – v tem so zaposleni videli grožnjo časnikovi neodvisnosti. V objavi so nekdanji zaposleni še dodali, da so želeli blagovno znamko Kyiv Post od Kivana kupiti kar sami, a se ta s prodajo ni strinjal.

Novice iz Slovenije

Imamo novo mestno občino – v mestno občino je bila namreč v državnem zboru povzdignjena Občina Krško. Predlog novele zakona o ustanovitvi občin, s katero bi Občina Krško postala mestna občina, je po skrajšanem postopku vložil poslanec SNS-a Dušan Šiško. Za je glasovalo 65 poslancev, 11 jih je bilo proti.

Ostajamo v Krškem. Na stolčku predsednika uprave podjetja Gen-I bo po vsej verjetnosti vsaj še do 17. novembra dosedanji predsednik uprave, Robert Golob. Že v ponedeljek nadzorni svet GEN Energije, ki je večinski lastnik GEN-I-ja, ni podprl ponovnega imenovanja Goloba na čelo skupine Gen-I. A zapletlo se je tudi včeraj na skupščini skupine Gen-I. Po tem, ko so zavrnili Goloba, skupščini ni uspelo izvoliti tudi nobenega drugega kandidata. Najprej zadostne podpore za prevzem stolčka predsednika uprave ni prejel Davorin Dimič, ki naj bi sodil v kvoto stranke NSi, nekoč pa naj bi bil član SMC-ja. Na mesto člana uprave prav tako ni bil izglasovan Jure Soklič, ki naj bi takisto sodil v kvoto NSi. Če se do 17. novembra ne bodo uskladili glede nove uprave – verjetnost uskladitve, še bolj pa sklica nove skupščine, je majhna – bo o nadaljnjem vodstvu odločalo sodišče.

Končujemo zopet pri Slovenski tiskovni agenciji. Specializirano državno tožilstvo je zavrglo ovadbo zoper nekdanjega direktorja STA, Bojana Veselinoviča, češ da je zlorabil položaj. Naznanilo suma kaznivega dejanja je podal nadzornik STA in Janšev protežiranec, odvetnik Radovan Cerjak, ki je Veselinoviču očital podpis kompenzacijske pogodbe s časopisno hišo Dnevnik leta 2012. Ta je lahko po podpisu pogodbe uporabljala fotografije STA, večji del zneska za fotografije pa se je kompenziral z oglasi v časopisu in na Dnevnikovi spletni strani. Cerjak je Veselinoviču očital odobritev nerazumnega popusta in s tem škodovanje tiskovni agenciji, a so preiskovalci ugotovili, da področje ne sodi v sklop javne službe, temveč v sklop tržnih dejavnosti, v Dnevniku pa so bili objavljeni tudi vsi predvideni oglasi. Na drugi strani Veselinovič Cerjaku očita protipravno odtujitev kopije pogodbe z Dnevnikom, zato nekdanji direktor pričakuje odziv odvetniške zbornice.