Zaevov blef
Makedonski premier Zoran Zaev je po porazu svoje stranke socialnih demokratov na lokalnih volitvah odstopil kot premier in vodja stranke. Pred drugim krogom lokalnih volitev, ki se je odvil v nedeljo, je namreč Zaev obljubil svoj odstop v primeru, da socialni demokrati v Skopju ne bi osvojili županskega stolčka. V Skopju je nato zmagala neodvisna kandidatka s kariero v mednarodnih institucijah, kot sta Svetovna banka in trgovinska zbornica, Danela Arsovska, ki jo je podprla največja opozicijska stranka VMRO-DPMNE. Poleg tega je stranka, ki jo od leta 2017 vodi Hristijan Mickoski, v skopski mestni skupščini osvojila večino.
Toda vladna koalicija Zorana Zaeva na državni ravni je še trdna, parlament pa njegovega odstopa ni prejel v glasovanje, zatorej Zaev vendarle ostaja premier. Na državni ravni socialni demokrati vladajo s tesno večino, ki jim jo zagotavlja največja albanska stranka, Demokratska zveza za integracijo. Podpredsednik vlade Artan Grubi, ki prihaja iz vrst Demokratske zveze, je dan po volitvah in odstopu, ki ga je v nedeljo zvečer napovedal Zaev, predsednika vlade pozval, naj ne odstopi. Tudi koalicijski partnerici sta v skupni izjavi nastopili proti predčasnim volitvam. Danes pa se je vlada že sestala na redni seji. Možnosti Zaeva komentira Biljana Vankovska s filozofske fakultete v Skopju.
Da je pri odstopu Zaeva šlo za blef, morda kaže tudi dejstvo, da je v isti sapi z obljubljanjem odstopa govoril o tem, da država ne potrebuje predčasnih volitev in da bi morala ista koalicija pod vodstvom drugega premierja vladati do leta 2024. Po mnenju Zaeva namreč njegovi načrti o vstopu Makedonije v Evropsko unijo še niso povsem pokopani. Predčasne volitve, ki bodo v Bolgariji čez manj kot dva tedna, naj bi namreč Makedoniji ponujale možnost pogajanja z Bolgarijo. Ta zadržuje makedonska pristopna pogajanja, saj nasprotuje sprejemu makedonščine med uradne jezike Evropske unije, češ da je makedonščina zgolj narečje bolgarščine. Podobno kot v primeru spora z Grčijo glede imena države je tudi tu Makedonija ujetnica notranje nacionalistične politike sosednje države.
Kljub podpori establišmenta, ki jo vsaj na videz uživa Zaev pri svojem cilju, bo po mnenju Vankovske vendarle težko prestal vse pritiske za predčasne volitve, ki bodo prišli zaradi njegovega zanemarjanja konkretnih problemov državljanov in osredotočanja na evropske ter transatlantske povezave.
VMRO-DPMNE je prepričljivo zmagala po celotni državi in svoje župane postavila na 42 od 81 makedonskih občin, med drugim v večjih mestih, kot sta Ohrid in Bitola. Socialdemokrati Zorana Zaeva so za razliko od lokalnih volitev leta 2017, ko so njihovi župani zavladali v večini občin, dobili le 16 županskih stolčkov. Situacija je tako ravno obratna kot na prejšnjih lokalnih volitvah, na katerih je VMRO-DPMNE, ki je pod Nikolo Gruevskim vladala med leti 2006 in 2016, prvič doživela močan poraz na volitvah. Na nedeljskih volitvah je podpora na lokalni ravni nekoliko upadla tudi albanski koalicijski partnerici socialdemokratov, Zvezi za integracijo, ki je denimo izgubila župana in večino v mestnem svetu Tetova, najštevilčnejšega večinsko albanskega mesta v Makedoniji, kjer je zmagal kandidat gibanja Besa. Tako močno polarizacijo na volitvah je omogočil prav Zaev s svojo izjavo o odstopu, s katero je iz lokalnih volitev pravzaprav naredil referendum o lastnem vladanju.
Na ta način je Zaev proti vladajoči koaliciji združil vse ostale stranke.
S tem, ko je Zaev stavil na videz uspeha na referendumu leta 2018, s katerim naj bi po njegovem razumevanju in razumevanju predstavnikov Evropske unije ter Nata Makedonci večinsko podprli preimenovanje države v Severno Makedonijo in vstop v transatlantsko vojaško zvezo, je namenoma ali ne spregledal, da se je takrat referenduma udeležila le tretjina volilnega telesa. Tudi zato, ker so volivci referendum aktivno bojkotirali, da ne bi bil veljaven, je bil za Zaeva referendumski rezultat pravzaprav neuspeh in ne zmaga, kakor ga je skušal predstaviti sam. To se je pokazalo prav na zadnjih lokalnih volitvah.
Če je z zanašanjem na blišč lastne vladavine, ki mu ga daje prisotnost v zahodnih diplomatskih in medijskih krogih, Zaev kaj dokazal, je to v najboljšem primeru nerelevantnost, v najslabšem pa škodljivost evroatlantskih integracij v očeh volivcev. Toda poleg tega je kar sam nov zagon ponudil tudi stranki VMRO-DPMNE, ki jo je pred nastopom vladavine Zaeva uspel dodobra delegitimirati. S tem pa Zaev potencialno ni le spodkopal lastne vladavine, ampak je tudi povsem jasno zrušil upe na uresničitev obljub, ki jih je dajal kot nepopisan list: upe na demokratizacijo in odstop od načina vladanja, ki ga je desetletje ponujal Gruevski.
Dodaj komentar
Komentiraj