KurzOFF

KurzOFF

Aktualno-politična novica
Janša.
8. 9. 2020 - 15.00
 / OFF

Savdsko sodišče je osmim obtoženim v primeru umora do savdskoarabske oblasti kritičnega novinarja Džamala Hašodžija odpravilo smrtne kazni in jih spremenilo v dolgoletne zaporne kazni. Pet obtoženih bo v zaporu 20 let, trije pa med sedem in deset let. S tem je končan sodni postopek Hašodžijevega umora, ki so ga dvatisočosemnajstega umorili savdski agenti na kraljevininem konzulatu v Carigradu - njegovega trupla niso nikoli našli. Omilitev kazni obtoženim sledi majski potezi Hašodžijevih sinov, ki so dejali, da morilcem odpuščajo in da umor po njihovem ni bil naklepen. Poročevalka Združenih narodov Agnes Callamard je do sodne obravnave kritična: dejala je, da obstajajo verodostojni dokazi o vpletenosti visokih savdskih funkcionarjev v umor, med njimi pa je tudi prestolonaslednik Mohamed bin Salman. Ta vpletenost v umor zanika.

Gruzijska opozicijska koalicija Moč je v enotnosti, ki združuje stranko Združeno nacionalno gibanje z nekaterimi manjšimi strankami, je za prihajajoče parlamentarne volitve - te bodo 31. oktobra - za predsednika vlade nominirala nekdanjega predsednika države Mihaila Sakašvilija. Ta je leta 2013 migriral v Ukrajino, kjer ga je nekdanji ukrajinski predsednik imenoval za guvernerja Odese, danes pa tam zaseda mesto vodje ukrajinskega državljanskega reformnega sveta. Med njegovo odsotnostjo so mu v Gruziji leta 2018 sodili in ga spoznali za krivega v več primerih, med drugim za zlorabo oblasti, s čimer si je prislužil 9 let zaporne kazni. Sakašvili nepravilnosti pri svojem delu zanika in sodbe ocenjuje kot politično motivirane. Gruzijska pravosodna ministrica Tea Culukiani je že napovedala Sakašvilijevo pridržanje in prestajanje zaporne kazni, če se vrne v matično državo. Sicer je v Gruziji na oblasti že osem let stranka Gruzijske sanje - leta 2012 je na parlamentarnih volitvah premagala prav že omenjeno Združeno nacionalno gibanje.

belorusija
Analiza beloruskega protestniškega gibanja
 / 21. 8. 2020
Vidna beloruska opozicijska političarka in vodja koordinacijskega sveta Maria Kolesnikova, ki so jo včeraj ugrabili neznanci in strpali v minibus, je bila po poročanju državnih medijev pridržana na belorusko-ukrajinski meji. Pred tem so jo želeli izgnati iz domovine, a se je temu uprla in raztrgala svoj potni list. Pridržana sta bila tudi opozicijska aktivista Anton Rodnenkov in Ivan Kravtsov, ki sta nadaljevala pot v Ukrajino. Zunanji ministrstvi Nemčije in Združenega kraljestva zahtevata odgovore o izginotju Kolesnikove, poleg tega pa tudi izpustitev zaprtih protestnikov. Protesti proti dolgoletnemu predsedniku Belorusije Aleksandru Lukašenku, ki je ponovno zmagal na avgustovskih spornih predsedniških volitvah, se bodo tako še nadaljevali. Belorusko obrambno ministrstvo pa je napovedalo vojaške vaje, ki se jih bosta poleg domače vojske udeležili še vojski Rusije in Srbije. Ruske in srbske oborožene sile bodo v državo prišle med desetim in petnajstim septembrom.

V Evropski komisiji je prišlo do kadrovskih rošad. Po odstopu irskega komisarja za trgovino Phila Hogana zaradi afere v zvezi z neupoštevanjem protikoronskih predpisov je nova irska komisarka postala Mairead McGuinness. Ta ni nastopila funkcije trgovinske komisarke, pač pa je postala komisarka za finančne storitve. McGuiness je sicer dolgoletna evroposlanka iz družine Evropske ljudske stranke, primarno pa se ukvarja s področjem kmetijstva. Novi komisar za trgovino je postal Valdis Dombrovskis, sicer izvršni podpredsednik Evropske komisije in dosedanji komisar za finančne storitve, ki pa je trgovinski resor vodil začasno že po odstopu Hogana. Irska je za komisarsko mesto poleg Mairead McGuinness predlagala še Andrewa McDowella - predlog moškega kandidata in ženske kandidatke je sicer z Ursulo von der Leyen na čelu komisije postala stalna praksa v iskanju spolne uravnoteženosti.

Kitajsko-indijski spopadi na strehi sveta
 / 19. 6. 2020
Po kitajskih navedbah je nekaj indijskih vojakov prečkalo Linijo dejanskega nadzora - to je sporna indijsko-kitajska meja med indijskim teritorijem Ladakh in kitajskim Tibetom - in sprožilo nekaj provokativnih strelov. Kitajski obmejni vojaki so bili po besedah kitajske vojske prisiljeni v protiukrepanje: kaj to pomeni, za zdaj še ni znano. Indijske oblasti so prečkanje omenjene meje zanikale in vojaških provokacij obtožile kitajsko stran. Uporaba strelnega orožja in eksploziva na tem območju je po dogovoru med državama iz leta 1996 prepovedana. Incident se je zgodil po ugrabitvi petih indijskih civilistov, ki so jih domnevno ugrabili pripadniki kitajske vojske in jih imajo v pridržanju. Konfrontacije med dvema jedrskima velesilama na tem območju letos trajajo že vse od junija - takrat so kitajski vojaki do smrti pretepli 20 indijskih, o žrtvah med Kitajci pa ni nič znanega. To območje je nevralgična točka indijsko-kitajskih odnosov že vse od leta 1962, ko je tu dober mesec potekala indijsko-kitajska vojna.

Nevladna organizacija Amnesty International zahteva kriminialistično preiskavo tako imenovanih push-backov migrantov z Malte. Malteška vlada namreč migrante protipravno pošilja nazaj proti Libiji, kjer divja državljanska vojna. Situacija se je z novim koronavirusom še poslabšala, saj oblasti epidemijo izrabljajo za prepoved izkrcanja, češ da je v državi zaradi bolezni nevarno. Amnesty International opozarja še na tesno sodelovanje Evropske unije in Italije pri vračanju beguncev v Libijo s pomočjo libijske obalne straže. Z njeno pomočjo se je od januarja do 27. avgusta letos v Libijo vrnilo več kot 7000 beguncev. Kritično stanje je trenutno na danski ladji Maersk Etienne, na kateri je že od začetka avgusta vkrcanih 27 beguncev, med njimi tudi noseča ženska. Pomorščaki so jih rešili na podlagi prošnje z Malte, a rešitve za njihov položaj še niso našli. Malteški uradniki se sicer izgovarjajo, da naj se z begunci na ladji ukvarjajo danske oblasti.

Novice iz Slovenije

Danes je na delovnem obisku v Sloveniji avstrijski kancler Sebastian Kurz - to je zanj prvi dvostranski obisk v tujini po februarju. Zjutraj se je srečal s premierjem Janezom Janšo, s katerim sta se na novinarski konferenci zavzela za skupen pristop k novemu koronavirusu in nezakonitim migracijam, govorila pa sta tudi o aktualni evropski problematiki. Janša mu je polaskal s trditvijo, da so bili avstrijski ukrepi slovenski vladi za zgled v prvih tednih epidemije. Pozneje se je Kurz srečal še s predsednikom države Borutom Pahorjem - pogovarjala sta se predvsem o prihajajoči stoti obletnici koroškega plebiscita. Zanimiv pa je zaključek obiska v Sloveniji: skupaj z Janšo se bo Kurz odpravil na plezalni vzpon v severno steno Triglava. Prava gamsa.

O preimenovanju Titove ceste v Radencih
 / 3. 8. 2020
Župan Radencev in amaterski zgodovinar Roman Leljak ne bo odstopil s položaja, kot je napovedal za primer, če bi občani na referendumu odločili, naj Titova cesta ostane. Leljak jo želi preimenovati v Cesto slovenske osamosvojitve. Po županovem mnenju je namreč poimenovanje po Titu nespodobno. Skupina občanov se je uprla in zbrala dovolj podpisov za sklic referenduma. Na občinski spletni strani je župan zapisal, citiramo: “Predreferendumske  aktivnosti nekaterih posameznikov oz. skupin posameznikov postajajo vedno bolj oddaljene od vsebine in cilja svetovalnega referenduma ter postajajo zgolj aktivnosti usmerjene proti meni, Romanu Leljaku, županu Občine Radenci. Te aktivnosti preraščajo norme in merila demokratične družbe. Menim, da je interes in pravica  javnosti, da se svobodno izreče o pripravljenih referendumskih vprašanjih, v nedeljo 25.10.2020, zato izjavljam, da ne bom odstopil s funkcije župana Občine Radenci, ne glede na rezultate svetovalnega referenduma oz. ne glede na rezultat vezan na vprašanje o preimenovanju Titove ceste.” Konec citata. Leljak se ne da!

Evropska komisija je iz kohezijskega sklada odobrila 80 milijonov evrov za gradnjo predora in dveh viaduktov za projekt drugega tira Divača-Koper. Po besedah evropske komisarke za kohezijo in reforme Elise Ferreira je izgradnja drugega tira ključna ne le za Slovenijo, pač pa tudi za notranji trg Evropske unije. Drugi tir bo po njenem koristil gospodarsko, socialno, pa tudi okoljsko, saj bo s preusmeritvijo cestnega prometa na železnico zmanjšal izpuste ogljikovega dioksida in dušikovih spojin. Celotna vrednost drugega tira je sicer ocenjena na nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov, seveda pa bo financiran iz več virov.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness