Na parlamentarnih volitvah na Grenlandiji, kjer so že prešteli večino glasov, je prepričljivo zmagala leva opozicijska okoljevarstvena stranka Inuit Ataqatigiit, krajše IA. Pri okoli 65 odstotkih preštetih glasov je namreč dobila 36,6-odstotno podporo. Socialdemokratska stranka Siumut, ki je bila do sedaj na oblasti, je dobila 29,4 odstotka glasov. V 31-članskem parlamentu naj bi IA dobila dvanajst poslanskih sedežev, Siumut pa deset. Stranki sta si v volilni kampanji nasprotovali predvsem glede spornega rudniškega projekta Kvanefjeld, v katerem je IA nasprotovala tujemu izkopavanju redkih kovin in urana, Siumut pa je to podpirala. Volitve je tako veliko ljudi imelo za referendum o projektu, pri čemer se, kot pojasni Rasmus Bertelsen z univerze v Tromsu, kaže tudi ločnica med političnim centrom in periferijo.

izjava

Več v današnjem OFFsajdu ob 17. uri.

Po prvem letošnjem srečanju vodje Evropske komisije Ursule von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela s predsednikom Turčije Recepom Tayyipom Erdoğanom sta uradnika izrazila zaskrbljenost glede spoštovanja človekovih pravic v Turčiji. Napetosti so se povečale zaradi turškega iskanja plina v vodah vzhodnega Sredozemlja in agresivnega zunanjepolitičnega pritiska v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Von der Leyen in Michel naj bi želela določiti pogoje za Erdoğana, da bi lahko gradili boljše odnose z jugovzhodnim blokom. Močno ju skrbi tudi turški odstop od istanbulske konvencije, ki določa boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Erdoğan se prav tako zavzema za ukinitev glavne prokurdske stranke v državi. 

Izraelski predsednik Reuven Rivlin je Benjaminu Netanjahuju podelil mandat za sestavo nove vlade po že četrtih parlamentarnih volitvah v dveh letih, ki niso prinesle jasnega zmagovalca. Stranka Likud ima skupaj z zavezniki v 120-članskem parlamentu podporo 52 poslancev, kar je manj od potrebne večine 61 poslancev. Sestavljanje koalicije poteka v senci trenutnega sojenja Netanjahuju zaradi zlorabe položaja za lastne politične namene, med katerimi so tudi sprejemanje neprimernih daril in urejanje regulatornih ugodnosti medijskim mogotcem v zameno za pozitivno poročanje. Netanjahu, ki premiersko funkcijo neprekinjeno opravlja že 12 let – njegov staž je najdaljši v zgodovini države – bo imel za pogajanja o koalicijskem sporazumu časa vsaj 28 dni.

Iranska ladja Saviz je bila v Rdečem morju, blizu obale Džibutija, tarča napada s prilepnimi minami. Kdo je odgovoren za napad na tovorno ladjo, ki naj bi služila kot baza za paravojaško revolucionarno gardo, še ni znano. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Irana Said Katibzade je sicer dejal, da je Saviz nevojaško plovilo, ki je registrirano pri mednarodni pomorski organizaciji in deluje kot logistična postaja v boju proti piratom v Rdečem morju. Dolgoletna prisotnost te ladje je bila deležna nemalo kritik, tako s strani Savdske Arabije kot s strani Organizacije združenih narodov. Predstavniki slednje trdijo, da je Iran sredi dolgoletne vojne v Jemnu zagotovil orožje in podporo jemenskim uporniškim Hutijem. Predstavniki Irana so v tem času, ne da bi vedeli za napad na Saviz, na Dunaju sestankovali s predstavniki glavnih svetovnih sil, med katerimi so Kitajska, Rusija, Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo, ki še vedno sodelujejo v jedrskemu sporazumu iz leta 2015. Države bodo še naprej razpravljale o morebitnih načinih ponovne oživitve iranskega jedrskega sporazuma, ki ga je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump opustil maja 2018. Na istem mestu je bila ob istem času tudi ameriška delegacija, a v pogovorih ni prišla do besede. Iran je namreč dejal, da se z ZDA ne bo pogajal neposredno, dokler ne bodo odpravljene vse sankcije, ki jih je uvedel Trump.



Dvodnevni pogovori med Sudanom, Egiptom in Etiopijo o gradnji etiopskega renesančnega jezu, ki so potekali v Kinšasi, glavnem mestu Demokratične republike Kongo, so se končali brez uspeha. Tako poimenovani Veliki etiopski renesančni jez, katerega proizvodnja kapaciteta bo po načrtih znašala 6500 megavatov, s čimer bo, ko bo zgrajen, največji jez v Afriki, velja za srčiko spora med državami vse od aprila 2011, ko je Etiopija začela gradbena dela. Etiopija zagovarja stališče, da je jez ključnega pomena za njen gospodarski razvoj in proizvodnjo električne energije, medtem ko Egipt na drugi strani meni, da bo jez prizadel oskrbo z vodo iz Nila, Sudan pa izraža pomisleke o varnosti jezu. Pogovori so bili neuspešni tudi zato, ker je Etiopija zavrnila sudanski predlog o vključitvi mednarodnih posrednikov v mediacijo.

Irski nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov je izvedel preiskavo tehnološkega velikana Facebooka. Na hekerskih forumih je bila namreč prosto dostopna zbirka podatkov o 533 milijonih uporabnikov tega družbenega omrežja, med katerimi je tudi okoli 230 tisoč računov slovenskih uporabnikov. Objavljeni podatki so vsebovali ime uporabnika, njegov spol, telefonsko številko in številko profila. Facebook irskega nadzornega organa o vdoru ni obvestil, ker se je zgodil leta 2018, pred uveljavitvijo evropske uredbe o varstvu podatkov.

Na Češkem v času novega koronavirusa kot po tekočem traku menjujejo ministre za zdravje, novi bo funkcijo nastopil že kot tretji v mandatu trenutne vlade. Premier Andrej Babiš je na položaj imenoval Petra Arenbergerja, ki je doslej deloval kot direktor praške univerzitetne klinike Vinohrady. Razlog za odstavitev prejšnjega ministra Jana Blatnyja naj bi bil spor glede ruskega cepiva Sputnik V. Blatny naj bi namreč želel z uporabo tega cepiva počakati, dokler ne dobi odobritve Evropske agencije za zdravila, medtem ko se Arenberger zavzema za čimprejšnji začetek cepljenja z omenjenim cepivom.



OFF je pripravila vajenka Nicol, mentoriral je Žiga.