Višji okrožni sodnik Severne Kalifornije Edward Chen je začasno blokiral ukrep predsednika vlade Donalda Trumpa o odvzemu začasnega statusa zaščite pred izgonom 350 tisoč venezuelskih priseljencev. Odločil je, da Trumpov ukrep nima zakonske podlage in je motiviran s sovraštvom, saj vlada ni dokazala, da je nadaljnje bivanje priseljencev v nasprotju z interesi Združenih držav Amerike. Dvoletni začasni status je sicer uvedla Bidnova vlada za državljane Kube, Haitija, Nikaragve in Venezuele, ki jim je bil vstop v državo omogočen po zraku v primeru, da so imeli ameriške sponzorje. Chen je ob tem Trumpovi vladi dal teden dni časa za pritožbo na njegovo odločitev, tožnikom pa teden dni, da tožbo dopolnijo tudi za 500 tisoč Haitijcev.

Sionistične sile so znova bombardirale Libanon. V napadu na Bejrut so ubile vsaj 3 ljudi in jih 7 ranile. Gre za drugi napad na libanonsko prestolnico v zadnjem tednu dni od uveljavitve prekinitve ognja med Izraelom in Hezbolahom novembra lani. Izrael napad na bejrutsko predmestje Dahije upravičuje, češ da se je tam nahajal eden od predstavnikov Hezbolaha. Slednji je po trditvah, za katere Izrael ni predstavil nobenih dokazov, Hamasu pomagal izvesti napad 7. oktobra.

Srbski protestniki obeležujejo pet mesecev od zrušitve nadstreška železniške postaje v Novem Sadu. Po vsej državi tako potekajo shodi. V Novem Sadu so se protestniki 16 žrtvam poklonili pred stavbo železniške postaje, v Kragujevcu blokirajo dve križišči, v Beogradu je med 15. in 19. uro napovedana blokada avtoceste. V prestolnici je sicer prišlo do incidenta, ko je moški skušal prebiti blokado na Fakulteti za organizacijske vede. 
 

Ravnateljica Gimnazije v Vršcu Tamara Pešić je zaklenila prostore šole, potem ko so dijaki in učitelji včeraj začeli blokado. Dijakom se je kljub temu uspelo prebiti v prostore, saj poslopje delijo s Pedagoško fakulteto, kjer so jim odklenili vhod. Ravnateljica je po včerajšnji zaklenitvi gimnazije staršem poslala sporočilo, da bodo prešli na spletni pouk. Študentje v blokadi so na svojih družbenih omrežjih delili informacijo, da je Igor Đogić, nekdanji predsednik krajevnega odbora Medaković 3 iz vrst Srbske napredne stranke, ki je sodeloval v napadu na študente, prejel novo zaposlitev na občini Voždovac. Kot navajajo, je bil imenovan na mesto nižjega referenta na oddelku za komunalno inšpekcijo – oddelku za upravno-pravne in izvršilne zadeve. Študentje v objavi trdijo, da je v petek, 21. marca, potekala seja občine Voždovac, na kateri so svetniki potrdili, da bo 70 odstotkov celotnih sredstev občine namenjenih za plače zaposlenih, torej tudi Đogića.

Policija v Zimbabveju je blokirala demonstracije proti podaljšanju vladavine predsednika Emmersona Mnangagwe. Vladajoča stranka ZANU-PF je januarja naznanila, da želi predsednikov mandat podaljšati za dve leti, do leta 2030. Mnangagwa je prvič na oblast prišel leta 2017, ko je bil njegov dolgoletni mentor Robert Mugabe odstavljen v državnem udaru. Proti Mnangagwi so nastopili veterani osamosvojitvene vojne pod vodstvom Blesseda Geze, sicer člana vladajoče stranke. Geza je predsednika obtožil korupcije in oklepanja oblasti, njegove izjave pa je vladajoča stranka označila za enakovredne izdaji. Geza je trenutno na begu, policija pa ga išče zaradi štirih obtožb, med drugim kraje vozila, spodkopavanja avtoritete predsednika in spodbujanja javnega nasilja.

Slovenska demokratska stranka je v parlament vložila zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o dodatku za izjemne dosežke umetnikov. SDS je predlog stopil na žulj, saj v stranki trdijo, da sprememba prinaša privilegije kvaziumetnikom. Zbiranje podpisov za razpis referenduma je SDS začel 20. februarja in jih zbral pred zaključkom 35-dnevnega roka, ki se je iztekel minulo sredo. Za razpis referenduma je sicer treba zbrati 40 tisoč podpisov, v največji opozicijski stranki pa trdijo, da so jih zbrali 47 tisoč. Državni zbor ima zdaj sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum, do izvedbe glasovanja pa ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto. V referendumsko kampanjo se bo vključila tudi opozicijska Nova Slovenija, Demokrati Anžeta Logarja pa ne. Vložitev zahteve je poslanec SDS Andrej Hoivik pospremil z naslednjimi besedami.

Izjava

Poslanec Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič Komisiji za preprečevanje korupcije, krajše KPK, ni prijavil, da je bil do januarja letos prokurist v zobozdravstvenem podjetju Cyclopet. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa, da morajo funkcionarji, med katere se uvrščajo tudi poslanci, poročati o svojem premoženjskem stanju. To vključuje tudi funkcije, ki jih opravljajo v gospodarskih družbah, kot je prokura oziroma pravno zastopstvo. Gregorič odgovarja, da se ne spomni, ali je dejavnost prijavil ali ne. Kot prokurist pravi, da ni podpisal nobene pogodbe ali računa podjetja. Podjetje je po ustanovitvi predal ženi, trenutno pa podjetje vodi njuna hči.

V ZDA se vrstijo aretacije Urada za priseljevanje in carino, ki ciljajo na tuje študentke in akademičarke. Ob aretacijah zaradi propalestinskega aktivizma na newyorški univerzi Columbia institucije pod Trumpom grozijo z deportacijami nekaterih v lanskih protestih in zasedbah bolj izpostavljenih tujih študentk na drugih univerzah. V zadnjih dneh je do tovrstnih primerov prišlo še na univerzah Cornell, Tufts in Brown in na univerzah v Minnesoti in Alabami.

Vse bolj odmevni pa so tudi primeri, ki ciljajo na kitajske profesorje. V Indiani sta že dva tedna pogrešana dolgoletni profesor računalništva in znan raziskovalec Xiaofeng Wang ter njegova žena Nianli Ma, ki sta bila zaposlena na tamkajšnji šoli za informatiko Luddy. V tem času je institucija s svoje spletne strani že izbrisala njuna profila s kontaktnimi podatki, iz pisarne FBI v Indianapolisu pa so potrdili, da so prejšnji petek na njunih dveh domovih opravili sodno dovoljeno preiskavo. Organi pregona in sodni organi medijem niso želeli odgovoriti na vprašanje, ali sta profesor in njegova žena pridržana.

Zvezno sodišče v Floridi je razveljavilo del zakona, ki je mednarodnim študentkam iz Kitajske, Kube, Venezuele, Sirije, Irana, Rusije in Severne Koreje onemogočal, da se zaposlijo na državnih univerzah v Floridi, če jim pred upravnimi organi ni uspelo dokazati, da »ne predstavljajo grožnje nacionalni varnosti«. Sodišče je razsodilo, da je zakon neustaven, in ga blokiralo za tiste študentke, ki imajo študentske vizume. Diskriminatorni zakon je bil v zvezni državi sprejet leta 2023 in je veljal za študentke iz tako imenovanih »skrb vzbujajočih držav«. Lani sta dva kitajska doktorska študenta vložila tožbo, saj ju njun mentor ni mogel zaposliti na mednarodni floridski univerzi. Marca letos so na osnovi zakona na manjšem kolidžu za svobodne umetnosti New College nenadno odpustili profesorja kitajščine Kevina Wanga, ki se je na kolidžu zaposlil, ko je zakon ravno stopil v veljavo. Že v času prvega Trumpovega mandata so bili kitajski profesorji in znanstveniki tarče FBI-jeve »Iniciative Kitajska«, programa za pregon potencialnih kitajskih vohunov v ameriškem raziskovanju in industriji. Tožilci iz Ameriške zveze za državljanske svoboščine in Zveze za kitajsko-ameriško pravno obrambo razsodbo sodišča, ki del zakona razveljavlja, vidijo kot nujno za prekinitev diskriminacije tujih študentk in kot ključno za pripoznavo, da »Florida ne more zakonito domnevati, da je vsaka oseba iz omenjenih držav vohun«.

Infrardeči za študente, ki so na Fakulteti za družbene vede lani kandidirali na volitvah v študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU, so prejšnji teden na svojih družbenih omrežjih naznanili, da je do njih prišel žvižgač iz ŠOU, oseba, ki so jo poimenovali Muphat. Muphat naj bi bila zaposlena v ŠOU, Infrardečim pa naj bi razkrila dejansko porabo več ključnih zavodov ŠOU, ki kaže na hude kršitve in razkriva zaskrbljujočo porabo financ ŠOU. Infrardeči so napovedali, da bodo dokumente razkrili na tiskovni konferenci. 

Na ŠOU smo se obrnile z vprašanjem, ali so z vsebino obtožb seznanjeni, ali so v organizaciji glede navedenih obtožb prejeli notranjo prijavo in kakšni so njihovi postopki za obravnavo žvižgačev v skladu z nedavno sprejeto zakonodajo na področju zaščite prijaviteljev. Odgovorili so nam, da z vsebino obtožb niso seznanjeni, niti z informacijo o kakršnikoli objavi ali prijavi. Prosili so nas, da jim v primeru, da imamo same kakšne informacije, te posredujemo, da se lahko do njih opredelijo. Navedli so še, da bi v primeru, da bi bili izpolnjeni pogoji, postopali skladno z Zakonom o zaščiti prijaviteljev in drugo področno zakonodajo. Infrardeči so danes, 1. aprila, razkrili, da je bila njihova napoved informacij žvižgača lažna. Zaupali so nam, da je bil to namenoma ustvarjen mit, s katerim so raziskovali mejo obskurnosti študentske politike, z objavo pa so želeli ugotoviti, kako daleč lahko sega preverljivo fiktivna udarna novica v družbi, ki ima težave z resnico. Več pove eden izmed dveh infrardečih študentov.

Izjava

OFF je pripravila Zala, univerzitetni blok novic pa Maša.