Zvezno sodišče v New Yorku je izničilo sodno poravnavo, ki jo je potrdilo stečajno sodišče za družino Sackler, lastnico ene večjih farmacevtskih družb Purdue Pharma Limited Partnership. Purdue proizvaja protibolečinski opioid Oksikodon, enega izmed glavnih vzrokov za opioidno krizo v Združenih državah Amerike. Družina Sackler je sklenila približno štiri milijarde evrov vredno poravnavo, ki jo ščiti pred nadaljnjimi tožbami zaradi odgovornosti za opioidno krizo. Denar v poravnavi naj bi družina namenila reševanju  te zdravstvene krize. Zvezna sodnica Colleen McMahon je v mnenju zapisala, da stečajno sodišče nima pooblastil za podelitev pravne zaščite v takšnem pomenu kot v primeru poravnave družine Sackler. Stečajno sodišče se je za poravnavo odločilo, da bi preprečilo zaprtje družbe, s katerim je grozila družina, saj bi to onemogočilo poplačilo žrtev. Podjetje Purdue je že napovedalo pritožbo na odločitev. 

V angleški pokrajini Shropshire so liberalni demokrati na predčasnih volitvah premagali konservativce premierja Borisa Johnsona. Rezultat volitev je presenetljiv, ker konservativci v tem okraju volitev niso izgubili že od prvih volitev leta 1832. Zmagovalka Helen Morgan o razglasu rezultatov.

IZJAVA

Rezultat je tudi jasen odziv angleške javnosti na afere, ki so jo pretresle v zadnjem tednu. Podpredsednik konservativne stranke Oliver Dowden je dejal, da je vlada prejela »hudo brco v zadnjico«, konservativni poslanec Roger Gale pa je Johnsonu zagrozil z odstopom, če bo prišlo do še enega podobnega spodrsljaja. Na volitvah so se slabo izkazali tudi laburisti, ki so dobili slabih 10 odstotkov vseh glasov v primerjavi z 31 odstotki konservativcev in 47 odstotki liberalnih demokratov. 

Turčija bo s prvim januarjem zvišala minimalno mesečno plačo za petdeset odstotkov; ta bo tako znašala 240 evrov. Državljani, ki bodo prejemali minimalno plačo, bodo oproščeni tudi plačila davkov na dohodnino. Po podatkih turškega urada za socialno varnost delež populacije, ki prejema minimalno plačo, presega štirideset odstotkov. Razlog za tako nenaden dvig je naraščajoča inflacija, ki je po podatkih turške centralne banke prejšnji mesec presegla enaindvajset odstotkov. Po mnenju številnih turških ekonomistov je inflacija še višja in naj bi znašala najmanj 60 odstotkov. Nestabilnost turške lire je posledica Erdoğanovega vztrajanja pri nizkih obrestnih merah, s čimer turška finančna politika nasprotuje splošnim ekonomskim načelom in spodkopava mednarodno zaupanje v liro. Zvišanje minimalne plače, ki je največje v zadnjih petdesetih letih države, pa še vedno ni dovolj visoko, da bi nadomestilo realno izgubo kupne moči. V evrski vrednosti bo zvišana plača še vedno vredna skoraj tretjino manj, kot je bila na začetku leta 2020.

Poročilo samostojne parlamentarne komisije v Avstriji je ugotovilo, da je vlada bivšega kanclerja Sebastiana Kurza za raziskavo javnega mnenja nakazala nepojasnjeno količino denarja. Sabine Beinshab, ki dela javnomnenjske raziskave pri avstrijskem časopisu Österreich, bi morala za izvedbo študije prejeti 35 tisoč evrov, a jih je namesto tega dobila 156 tisoč. V preiskavi je poleg Beinschab osumljenih še devet oseb, med njimi tudi lastnika Österreicha Wolfgang in Helmuth Feller. Po mnenju parlamentarne komisije naj bi prejemala denar v zameno za soodločanje pri uredniški politiki, posel pa sta domnevno sklenila s takratnim generalnim sekretarjem ministrstva za finance Thomasom Schmidom. Vodja finančnega tožilstva Wolfgang Peschorn  je dejal, da bo zoper vpletene uveljavil kazenske in civilnopravne postopke in da se je delo šele pričelo. 

Slovaška policija je pred shodom proti vladnim pandemičnim ukrepom aretirala bivšega premierja Roberta Fica. Ficova stranka SMER-SD je protest organizirala zaradi julijske  pobude za referendum o predčasnih volitvah, ki ga je slovaško vrhovno sodišče zavrnilo. Stranka je protest organizirala kljub prepovedi zbiranja več kot šest ljudi, zaradi česar je bil nekdanji premier tudi aretiran. 

Danska vlada je v okviru načrtovane zaporne reforme sklenila sporazum s Kosovom, ki bo sprejelo tristo danskih zapornikov. Premestitev obsega tuje zapornike, ki bodo po opravljeni zaporni kazni izgnani iz Danske. Kosovo bo za prevzem zapornikov prejelo 210 milijonov evrov, ki bodo po besedah kosovskega ministrstva za pravosodje deloma investirani v razvoj obnovljivih virov energije. Poteza Danske je del obširne reforme danskega zapornega sistema, ki je v zadnjih letih postal izrazito preobremenjen. Od leta 2015 se je populacija zapornikov v tej skandinavski državi povečala za skoraj petino, medtem ko število zaposlenih v zaporih upada. Ob nadaljevanju takšnega trenda bo imela Danska do leta 2025 težavo z upravljanjem lastnih zaporov.

Upravno sodišče Republike Slovenije je potrdilo odločbo informacijske pooblaščenke, da posameznik ali posameznica s sklicevanjem na pravico do pozabe ne more doseči izbrisa svojih osebnih podatkov iz krstne knjige Katoliške cerkve. Sodba se nanaša na konkretno odločitev upravnega sodišča, ki je posamezniku zavrnila zahtevo po izbrisu njegovih osebnih podatkov iz krstne knjige. Ta se je skliceval na domnevno nezakonitost delovanja cerkve, saj sam nikoli ni privolil v tako obdelavo svojih osebnih podatkov. Informacijska pooblaščenka je presodila, da pritožba ni pravnomočna, saj zakon cerkveno obdelavo podatkov v krstnih knjigah opredeljuje kot arhivsko delo, ki je v interesu javnosti. Samo shranjevanje osebnih podatkov naj ne bi pomenilo kakršnekoli prisile k verskemu delovanju, ob želji po izstopu iz Katoliške cerkve pa naj bi ustrezen zaznamek v krstni knjigi zadostil kriteriju spoštovanja posameznikove pravice do nesodelovanja pri veri. 

Ustavno sodišče je razveljavilo določbi Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o javnih uslužbencih. Konfederacija novih sindikatov Slovenije je zahtevala presojo ustavnosti teh dveh členov sedmega protikoronskega zakona, ki naj bi po mnenju sindikatov povzročila prisilno upokojevanje starejših delavcev. Ureditev predpisuje, da lahko delodajalec zaradi poslovnih razlogov, ki jih ni dolžan utemeljiti, prekine delovno razmerje z uslužbencem, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev. Ustavno sodišče je v presoji ugotovilo, da ureditev krši Konvencijo Mednarodne organizacije dela in Evropsko socialno listino.

Državni zbor zaradi neskladnosti z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija ni glasoval o novih članih programskega in nadzornega sveta tega medija. Predsednik državnega zbora, Igor Zorčič, je odločitev sprejel po pozivu opozicijskih strank. LMŠ, SD, SAB, Levica in nepovezani poslanci so se za mnenje o zakonitosti koalicijskih predlogov obrnili na zakonodajno-pravno službo državnega zbora. Ta je presodila, da predlog sklepov ne izpolnjuje z zakonom določenega pogoja glede zastopanosti političnih strank. Mandatno-volilna komisija je namreč za nove člane nadzornega in programskega sveta imenovala zgolj kandidate strank, ki podpirajo vlado. Vsi predlagani kandidati opozicijskih strank so bili zavrnjeni. 

Odpoved: OFF sta pripravila Beno in Sebastjan, pod prste jima je gledal Dominik.