Izredne lokalne volitve v štirih večinsko srbskih občinah na severu Kosova je večina volivcev bojkotirala. Zaradi bojkota Srbske liste, največje stranke kosovskih Srbov, se je volitev udeležilo okoli tri in pol odstotka volilnih upravičencev. V občinah Leposavić in Severna Mitrovica je zmago razglasila stranka Samoopredelitev kosovskega premierja Albina Kurtija, v občinah Zubin Potok in Zvečan pa je zmagala Demokratska stranka Kosova. Volitve so bile na sporedu po tem, ko so nekdanji župani, ki vsi prihajajo iz vrst Srbske liste, novembra lani odstopili zaradi vladnih poskusov vpeljave kosovskih registrskih oznak na avtomobilih namesto srbskih. Srbska lista se je za bojkot odločila, ker Kurtijeva vlada ni izpolnila njihovih zahtev. Udeležbo so pogojevali z ustanovitvijo skupnosti srbskih občin in z umikom kosovske posebne policije s severnega Kosova. Za župane v štirih občinah je kandidiralo 10 kandidatov, med njimi ena oseba srbske narodnosti v občini Zvečan, in sicer neodvisna kandidatka Slađana Pantović. Na rezultate volitev se je že odzval srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je bojkot kakopak podprl. Dejal je, da hočejo oblast na severu Kosova prevzeti tisti, ki tam ne živijo, Srbom na tem območju pa onemogočajo uveljavljanje lastnih interesov in interesov srbskega naroda.

Madžarska predsednica Katalin Novak je vložila veto na zakon, ki naj bi služil prenosu evropske direktive o zaščiti žvižgačev v madžarski pravni red. Državljanom zakon hkrati omogoča prijavo LGBT+ oseb vladi za izpodbijanje ustavno priznane vloge zakonske zveze in družine. Kot je v pismu parlamentu zapisala Novak, zakon presega prenos evropske zakonodaje, saj člen ne krepi zaščite temeljnih pravic posameznika, ampak jo slabi. Parlament, v katerem ima vladajoča stranka Fidesz, iz katere prihaja tudi Novak, absolutno večino, lahko predsedničin veto preglasuje. 

Azerbajdžan je vzpostavil kontrolno točko v Lačinskem koridorju, kopenski povezavi med Armenijo in Gorskim Karabahom. Kot so sporočile oblasti iz Bakuja, so se za to potezo odločili zato, ker je Armenija koridor uporabljala za premeščanje vojaškega osebja, prenos orožja in streliva, vstop teroristov ter nedovoljeno trgovino z naravnimi viri in kulturnimi dobrinami. Lačinski koridor so sicer doslej blokirali azerbajdžanski okoljski aktivisti, za katere v Armeniji trdijo, da jih organizira azerbajdžanska oblast. V skladu s premirjem s konca leta 2020, v katerem je med sprtima stranema posredovala Rusija, mora Azerbajdžan zagotoviti varen prehod prek koridorja, ki ga patruljirajo ruske vojaške sile. Armenija je Rusijo, s katero je odnose v zadnjih mesecih dodobra ohladila sama, pozvala, naj začne deeskalacijske pogovore z Azerbajdžanom, cilj katerih naj bo umik kontrolne točke. Konec leta 2020 je v šesttedenski vojni zmagal Azerbajdžan in zasedel južni del Gorskega Karabaha. Armenski predsednik Nikol Pašinjan je minuli teden v parlamentu dejal, da Armenija v celoti priznava ozemeljsko celovitost Azerbajdžana, in pozval k podpisu mirovne pogodbe s sosednjo državo. Po mednarodnem pravu bi Gorski Karabah moral pripadati Azerbajdžanu.

Nemški sindikati so z vlado dosegli dogovor o novi kolektivni pogodbi javnega sektorja. Do dogovora je prišlo po stavkah v javnem prevozu, vrtcih in bolnišnicah. Dogovor v veliki meri temelji na predlogu arbitrov, ki so prevzeli pogajanja med sindikati in vlado prejšnji mesec, ko sta strani prekinili pogajanja. Kolektivna pogodba vključuje delavce v vrtcih, šolah, smetarstvu in gasilce, ne vkjučuje pa železničarjev pod okrlijem sindikata EVG. Ti so dogovor zavrnili, saj zahtevajo 12-odstotni dvig plač, pogajanja pa bodo nadaljevali jutri. Sindikat Verdi je sprva zahteval 10,5-odstotno povišanje in vsaj 500 evrov višje plače v obdobju dvanajstih mesecev. Dogovor med drugim vključuje neobdavčena enkratna plačila v skupnem znesku tri tisoč evrov, pri čemer bo prek tisoč evrov izplačanih junija, nato pa po dobrih 200 evrov vsak mesec do prihodnjega februarja. Marca 2024 se bodo plače vsem javnim uslužbencem zvišale za 200 evrov, temu pa bo sledilo še 5,5-odstotno zvišanje plač. Dogovor bo veljal dve leti. 

Svetovna vojaška poraba se je lani povečala za slabe štiri odstotke in dosegla novo najvišjo vrednost, okoli dva tisoč milijard evrov, kaže novo poročilo Stockholmskega mednarodnega  inštituta za mirovne raziskave, krajše Sipri. Države z največjim izdatkom za vojsko so ZDA, Kitajska in Rusija, ki predstavljajo okoli 56 odstotkov vse porabe. ZDA za vojsko namenijo trikrat več kot Kitajska. Kot kaže poročilo, so evropske države porabo v enoletnem obdobju povečale največ v zadnjih 30 letih. Po analizi Siprija sta glavna razloga za povišano porabo vojaška pomoč Ukrajini in napetosti v vzhodni Aziji. 

Združene države Amerike so nekdanjega perujskega predsednika Alejandra Toleda izročile perujskim oblastem. V domovini ga čaka sojenje zaradi obtožb o korupciji in pranju denarja. Za časa mandata med leti 2001 in 2006 naj bi od brazilskega gradbenega in petrokemičnega konglomerata Oderbrecht prejel okoli 32 milijonov evrov podkupnin, v zameno za to pa je podjetje dobilo pogodbo za gradnjo avtoceste Interoceanica Sur. Toledo zavrača obtožbe, grozi pa mu do 20 let zaporne kazni. V isti zadevi sodijo še nekdanjemu predsedniku Pedru Pablu Kuczynskiju, ki je v hišnem priporu, za časa kaznivega dejanja pa je zasedal mesto premierja. Alan Garcia, tretji nekdanji predsednik, ki ga je tožilstvo prav tako obtožilo sodelovanja v tem primeru, je leta 2019 storil samomor.

Burundske oblasti so sporočile, da so priprle nekdanjega premierja Alaina Guillauma Bunyonia. Bunyoni je bil premier od junija 2020 do septembra 2022, ko ga je predsednik države Evariste Ndayishimiye odstavil. Tedaj je predsednik obtožil neimenovane ljudi, med katerimi naj bi bil tudi Bunyoni, načrtovanja državnega udara. Bunyoni je veljal za številko dve v vladajoči stranki in ​​je bil tesen zaveznik nekdanjega predsednika Pierra Nkurunzize, ki je leta 2020 umrl. 

V gozdu nad Hrušičo oziroma ob cesti, ki vodi čez Golovec, se danes začenja sečnja dreves, so sporočili z Zavoda za gozdove Slovenije. Za posek so označili 16 dreves, večinoma smrek, skupno pa gre za slabih 40 kubičnih metrov lesa. Kot so še sporočili z Zavoda za gozdove, gre za sanitetni posek zaradi poškodb, ki so jih napravili podlubniki, ter za pomladitveni posek. Po navodilih ljubljanske območne enote zavoda bodo morali sečnjo in spravilo lesa opraviti tako, da bo gozd poškodovan v čim manjši meri. Dela naj bi trajala do prvega maja. Februarja je sicer nemalo kritik požela sečnja dreves na Rožniku. Takrat je bilo posekanih okoli 400 kubičnih metrov lesa, razlog za ta posek je bil prav tako sanitetne narave. Nasprotniki so takrat organizirali tudi protest, češ da občina in Zavod za gozdove posegata v »pljuča« glavnega mesta. 

Pobudniki zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki delujejo pod okriljem društva Srebrna nit, so začeli z zbiranjem podpisov za začetek zakonodajnega postopka. V 60 dneh morajo zbrati pet tisoč podpisov. Predlog zakona ureja pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pravice in obveznosti zdravstvenega osebja ter nadzor nad izvrševanjem te pravice. Predlog izrecno odreka pomoč v primeru duševnih motenj, določa obvezno mnenje psihiatra o opravilni sposobnosti pacienta in psihiatrovo navzočnost pri postopku evtanazije. Predlog zakona prav tako predvideva notarsko overitev pacientove prošnje, za izdajo recepta za smrtonosno učinkovino pa je predvidena posebna komisija Republike Slovenije za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Več o zakonu pove Andrej Pleterski, soavtor zakona.

Izjava

Vir fotografije