Luksuzni OFF mongolskemu premierju
Izraelska genocidna vojska je pred ameriško-izraelsko postajo za razdeljevanje humanitarne pomoči v Rafi na jugu Gaze v današnjem pokolu ubila vsaj 27 Palestincev in jih 90 ranila. Izraelski vojaki na Palestince, ki na okupirana območja enklave prihajajo po obljubljene pakete s hrano, streljajo že osmi dan. Do sedaj je glede na sporočilo urada za komuniciranje vlade v Gazi izraelska vojska med kvazi razdeljevanjem humanitarne pomoči skupno ubila več kot sto ljudi. Medtem sionistične sile nadaljujejo z bombardiranjem Han Junisa in mesta Gaza, izraelski vojaki pa so vdrli v Indonezijsko bolnišnico v Bejt Lahiji na severu enklave, iz katere so izgnali več kot 50 pacientov. Skupno je po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi v zadnjem dnevu izraelska vojska ubila vsaj 40 ljudi in jih ranila 208.
Berlinsko upravno sodišče je razglasilo deportacijo treh somalijskih migrantov iz Nemčije za nezakonito po evropski zakonodaji. Po sklepu sodišča policija ne sme vračati prosilcev za azil na meji, dokler se ne ugotovi, katera država je po tako imenovanem dublinskem sistemu obvezana obravnavati prošnje. Navodilo policiji, naj na meji zavrača prosilce za azil, je kancler Friedrich Merz izdal ob nastopu funkcije prejšnji mesec. Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je napovedal, da bo vlada nadaljevala s pushbacki kljub ugotovitvi upravnega sodišča, da so nezakoniti. Odločitev je za vlado pravno zavezujoča le v primeru treh somalijskih migrantov, o katerem je sodišče odločalo neposredno, vendar po besedah sodnika ugotovitev predstavlja precedens za druge primere tovrstnih pushbackov.
Voditelj in edini uradni član nizozemske fašistične Stranke za svobodo Geert Wilders je sporočil, da njegova stranka, oziroma on, zapušča vladajočo koalicijo. Vlada premierja Hendrikusa Schoofa je s tem izgubila večino v parlamentu. Kot razlog za izstop je Wilders navedel spor s koalicijskimi partnerji glede zaostrovanja azilne politike. Pred enim tednom je Wilders predstavil načrt za strožjo azilno politiko, ki vključuje deportacijo Sircev, zaprtje namestitvenih centrov in popolno ustavitev odobritev azila. Načrt so voditelji drugih treh koalicijskih strank zavrnili. Na parlamentarnih volitvah novembra 2023 je enočlanska Stranka za svobodo osvojila največ glasov, vendar so se štiri koalicijske stranke dogovorile, da bodo za premierja imenovale politika, ki ni voditelj nobene od koalicijskih strank.
V Novem Sadu je pred zgradbo sodišča potekal protest zaradi izpusta treh aktivistov vladajoče Srbske napredne stranke iz pripora. Četrtemu je sodišče odredilo hišni pripor. Proti četverici poteka sojenje zaradi napada na študentsko protestnico pred izpostavo Srbske napredne stranke v Novem Sadu, ki je bil neposredni povod za odstop nekdanjega premierja Miloša Vučevića in nekdanjega novosadskega župana Milana Đurića. Zbor meščanov za zvečer napoveduje protestno blokado 30 križišč, ker še vedno niso razpisane volitve za svete krajevnih skupnosti. V Beogradu študenti medicinske fakultete v blokadi protestirajo, medtem ko predavateljsko-znanstveni svet fakultete odloča o uvedbi nadaljevanja predavanj po spletu. Protest poteka pod sloganom »nočemo online zdravnikov«.
Mongolski premier Luvsannamsrajn Ojun-Erdene iz socialdemokratske Mongolske ljudske stranke je odstopil po nezaupnici parlamenta in treh tednih protestov proti neenakosti. Ojun-Erdeneja je v 126-članskem parlamentu na tajnem glasovanju podprlo le 44 poslancev, kar je za 24 manj od števila poslancev premierjeve Ljudske stranke. Proteste proti nekdanjemu premieru je sprožilo razkazovanje luksuznega življenja premierjevega sina na družbenih omrežjih. Po prepričanju protestnikov je vir premoženja premierjeve družine korupcija. Medtem po podatkih Svetovne banke pod nacionalnim pragom revščine, kar po oceni iz leta 2022 pomeni okrog sto evrov na mesec, živi nekaj manj kot 30 odstotkov prebivalcev Mongolije. Znotraj vladajoče Ljudske stranke sicer poteka spor med frakcijama premierja Ojun-Erdeneja in predsednika Uhnagijna Hurelsuha od spremembe ustave leta 2019. Ta je skrajšala trajanje predsedniškega mandata na šest let in predsedniku odvzela pristojnost imenovanja sodnikov ter sodelovanja pri sestavi vlade.
V Južni Koreji dva meseca po dokončni odstavitvi nekdanjega predsednika Yun Seokyeola zaradi poskusa državnega udara potekajo predčasne predsedniške volitve. Kandidat največje opozicijske Demokratske stranke je njen voditelj Li Jaemyeong. Na listi Yunove stranke Ljudske moči kandidira dosedanji minister za delo Kim Munsu. Kandidaturo sta pred potrditvijo Kima napovedala tudi pravosodni minister Han Donghun in vršilec dolžnosti predsednika po Yunovi odstavitvi Han Deoksu, ki pa sta bila izločena na znotrajstrankarskem izboru kandidata. Demokratski kandidat Li Jaemyeong se še vedno sooča z obtožbo kršenja volilne zakonodaje med predsedniško kampanjo leta 2022, potem ko je pred enim mesecem vrhovno sodišče razveljavilo oprostilno sodbo. Dokončno spoznanje krivde bi pomenilo petletno prepoved opravljanja javnih funkcij, vendar je višje sodišče v Seulu preložilo sojenje na drugo polovico junija. [Če bo Li izvoljen, ga bo ščitila predsedniška imuniteta.]
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je sporočila, da je bila izdaja dovoljenja izraelski letalski družbi Israir za opravljanje letov med Ljubljano in Tel Avivom skladna z zakonom o letalstvu in prometnimi pravicami, dogovorjenimi z meddržavnimi sporazumi. Po trditvi ministrice zakonodaja drugačnega ravnanja ne dopušča. S tem se je odzvala na poziv premierja Roberta Goloba iz prejšnjega tedna k pojasnilu odločitve ministrstva. Ukinitev dovoljenja izraelski letalski družbi je več kot 20 nevladnih organizacij na čelu z Gibanjem za pravice Palestincev od ministrstva zahtevalo pred enim tednom. Dovoljenje je ministrstvo izdalo konec februarja, redne lete pa je Israir začel izvajati konec maja. Lastnik letalske družbe Israir je podjetje Rami Levy Hashikma Marketing, ki deluje tudi v nezakonitih izraelskih naseljih na okupiranem Zahodnem bregu.
Akademskih 15
Prejšnji torek je več kot 1300 izraelskih akademikov naslovilo odprto pismo Združenju Izraelskih ravnateljev, Odboru izraelskih akademskih javnih fakultet in združenju Akademiki za Izraelsko demokracijo. Podpisniki, združeni pod imenom Black Flag Action Group, so v pismu od vodilnih zahtevali prenehanje vojne v Gazi. To so označili za moralno nedopustno, ob tem pa izpostavili tudi vlogo izraelskega visokega izobraževanja v poteku vojne ter obsodili tišino izraelskih izobraževalnih ustanov. Označili so jih za posredno odgovorne za žrtve v Gazi zaradi njihovega nenaslavljanja vojne v učnem procesu znotraj fakultet. Ob tem so za nedopustno označili tudi devetnajstmesečno tišino ob začetku vojne. S tem so podpisani profesorji, raziskovalci, predavatelji in administrativni delavci raven odgovornosti akademske skupnosti izenačili z odgovornostjo vlade, ki izvaja genocid nad Palestinci. Obsodili so tudi neupoštevanje marčevske zaveze k premirju in prekinitvi napadov ter opozorili na več kot 3000 dodatnih žrtev, ki jih je izraelska vojska ubila v Gazi. Tišino izraelskih visokošolskih institucij so označili tudi kot povod za uničenje visokega izobraževanja in moralni propad celotne izraelske družbe.
Selimo se v Združene države. Po tem, ko je ameriško sodišče blokiralo odločitev vlade ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prepovedi vpisa tujih študentov na univerzo Harvard, je ta preteklo sredo izdala nove omejitve za tuje študente, tokrat kitajske. Kabinet državnega sekretarja je napovedal prekinitev veljave vizumov kitajskih študentov. Kot razlog za to navajajo skrb za notranje državno varstvo, saj naj bi podrobni pregledi preverjali tudi njihove morebitne povezave s komunistično partijo. Ob prekinitvi že veljavnih viz pa se je popolnoma ustavil tudi proces sprejema novih prijav za študentske vize, dokler vlada ne vzpostavi novega načina preverjanja ozadja prijavljenih študentov. Na svoji spletni strani je zunanji minister Združenih držav Amerike objavil, da bo v podrobnejših načinih preverjanja sodeloval z Ministrstvom za domovinsko varnost Združenih držav Amerike. Osredotočeni bodo na morebitne povezave študentov s komunistično partijo Ljudske republike Kitajske in Hong Konga. Kitajsko zunanje ministrstvo je v odgovoru odločitev označilo za nerazumno, zapiranje vstopa tujim študentom pa je obsodilo kot pretvezo varstva ameriških nacionalnih pravic.
Za konec se selimo še v Ljubljano, v študentsko naselje Rožna dolina. Študent, ki prebiva v enem izmed domov, je predzadnji vikend maja na svojem oknu izobesil mavrično zastavo. V torek, dva dni pozneje, je iz Uprave prejel elektronsko sporočilo, v katerem so ga prosili, da zastavo umakne. Več o svoji izkušnji pove študent.
V sporočilu so mu z Uprave zagotovili, da študentski dom Ljubljana nudi podporo LGBTQ+ skupnosti ter se ponaša s certifikatom LGBTQ prijazna ustanova, vendar mora kljub temu zastavo umakniti na primernejše mesto, torej v notranjost svoje sobe. Domski red sicer ne navaja omejitev glede lastnega izražanja identitetne ali ideološke pripadnosti. Edina omejitev, ki je navedena, je »omejitev uporabe prostorov za pridobivanje članov za verske skupnosti, politične stranke ter druge opredelitve v zasebnem in javnem življenju v bivalnih in skupnih prostorih zavoda ter na njegovih zunanjih površinah«. Na Študentski dom Ljubljana smo naslovile vprašanje, v čigavi pristojnosti je odločanje glede izobešanja zastav ter kaj so konkretni razlogi za prošnjo k umiku izobešenega simbola. V odgovoru smo prejele pojasnilo, da izobešanje zastav na zunanjih delih stavb ni zaželjeno predvsem zaradi zunanje urejenosti stavb. Poudarili so prizadevanje, da bi objekte, ki predstavljajo javni prostor in skupno lastnino, ohranjali estetsko usklajenost, ki je neobremenjena z individualnimi označevalci in primerna za vse uporabnike. Za konec prisluhnimo študentu, ki nam je še povedal, kako mu je Zavod pojasnil umik zastave, ter kako se ob tem počuti kot prebivalec študentskega doma.
OFF je pripravil Matej, univerzitetne novičke je zbrala Jana.
Dodaj komentar
Komentiraj