Svetovni program za hrano je ustavil dobavo humanitarne pomoči v Gazo prek pomola, ki ga je zgradila ameriška vojska. Pomol so Američani sicer uspeli popraviti, a v svetovnem programu, ki spada pod okrilje Združenih narodov, se bojijo za varnost svojih humanitarnih delavcev. Direktorica programa Cindy McCain je dejala, da sta bili napadeni dve njihovi skladišči. Izraelska vojska je iz begunskega taborišča Nusejrat v centralni Gazi rešila štiri talce, ki jih je sedmega oktobra zajel Hamas. Pri tem je genocidna vojska pobila vsaj 274, ranila pa okoli 700 Palestincev. V Gazi so okupatorji od začetka genocidne ofenzive ubili več kot 37 tisoč Palestincev.   

Izraelski minister Beni Ganc je izstopil iz vojnega kabineta premierja Benjamina Netanjahuja. To je storil zaradi neodgovora Netanjahuja na njegov ultimat, s katerim ga je konec maja želel pripraviti v oblikovanje povojnega načrta za Gazo. Ob tem je Ganc Netanjahuja pozval, naj čimprej določi datum novih parlamentarnih volitev, in ga obtožil izkoriščanja vojne za potrebe lastnega političnega preživetja. Ganc je sicer nekdanji obrambni minister in predsednik stranke Nacionalna zveza, ki je bila do Hamasovega napada sedmega oktobra v opoziciji. V vojnem kabinetu je poleg Netanjahuja ostal le še obrambni minister Joav Galant. Bližnjevzhodno diplomatsko turnejo je medtem začel ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki se je najprej v Kairu sestal z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom Al Sisijem. Po obisku Kaira bo z namenom promocije ameriškega načrta o premirju v Gazi odpotoval v Izrael, svojo turnejo pa končal v Jordaniji in Katarju.

Zaradi napada paravojaških sil za hitro posredovanje, znanih kot RSF, je prenehala delovati zadnja bolnišnica v Al Fashirju v zahodni sudanski pokrajini Darfur. V napadu so sile bolnišnico obstreljevale ter jo izropale, ukradle so tudi reševalno vozilo. V času napada je bilo v bolnišnici okoli deset zdravnikov in pacientov, večini je uspelo pobegniti. Al Fashir je zadnje večje mesto v prostorni zahodni regiji Sudana, ki še ni pod kontrolo RSF-a. Dokler paravojaške sile, ki so pred dvema desetletjema v Darfurju že zagrešile genocid, v mesto niso razširile ofenzive, je služilo kot zatočišče za begunce. Zaradi državljanske vojne, ki poteka od lanskega aprila, je z domov zbežalo skoraj deset milijonov Sudancev. Paravojaške sile so vojsko odrezale od zahodnega dela države, zato edini odpor njihovemu pustošenju po zahodu predstavljajo lokalne samoobrambne milice. Vojno je zanetil spor za oblast med poveljnikom sudanske vojske Abdelom Fatahom Al Burhanom, ki je tudi vodja vladajoče hunte, in poveljnikom enot RSF Mohamedom Hamdanom Dagalom.

K evropskim volitvam. Najvplivnejša parlamentarna skupina, Evropska ljudska stranka, ostaja največja tudi po volitvah. Stranke konservativne skupine so dobile prek 180 poslanskih mest v 720-članskem evropskem parlamentu. Sledijo ji dosedanji koalicijski partnerji socialdemokrati s skoraj 140 poslanci ter liberalci z okoli 80 stolčki. Slednji so poleg Zelenih v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubili največ mandatov. Oboji bodo v novem sklicu imeli po 20 poslancev manj. Za večino v Evropskem parlamentu je potrebnih 361 poslancev. Dosedanje koalicijske partnerice so v prvih odzivih že napovedale nadaljevanje sodelovanja. Desničarska skupina Identiteta in demokracija je osvojila okoli 60 bruseljskih sedežev, približno 10 več kot na prejšnjih volitvah. Ksenofobni opciji, ki sodita v skupino, sta se dobro odrezali predvsem v Franciji in Avstriji. Postnacistični Svobodnjaki so v Avstriji uspeli prehiteti tako konservativno Ljudsko stranko kot socialdemokrate. V Franciji je rasistični Nacionalni zbor, ki ga neformalno vodi Marine Le Pen, prejel prek 30 odstotkov glasov in tako za več kot dvakrat premagal zavezništvo z renesančno stranko predsednika Emmanuela Macrona na čelu. Macron je zaradi tega razpustil francoski parlament in razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bodo čez 20 dni. V Nemčiji je zmagala krščanskodemokratska koalicija. Na drugem mestu je skrajno desna Alternativa za Nemčijo, ki je tako prehitela socialdemokrate kanclerja Olafa Scholza.

Odstopil je tudi liberalni belgijski premier Alexander De Croo po neuspehu vladajoče koalicije na zveznih in lokalnih parlamentarnih volitvah, ki so potekale sočasno z evropskimi. Dosedanji sedemčlanski koaliciji po neuradnih rezultatih v novi sestavi parlamenta ne bo uspelo oblikovati večine, premierjeva flamska liberalna stranka se je uvrstila šele na osmo mesto. Po prejšnjih zveznih volitvah leta 2019 je koalicija z De Croojem na čelu potrebovala 16 mesecev za oblikovanje vladne večine.

Evrovolilni blok končujemo v Sloveniji, kjer je prepričljivo zmagala Slovenska demokratska stranka. Z dobrimi 30 odstotki glasov je osvojila štiri poslanske stolčke. V Bruselj se s preferenčnimi glasovi odpravljata dosedanja evroposlanca Romana Tomc in Milan Zver ter poslanec državnega zbora Branko Grims. Aleša Hojsa je s preferenčnimi glasovi prehitela tudi spletna vplivnica ter hči direktorja televizije Nova24 Zala Tomašič. Predsednik SDS-a Janez Janša je rezultate volitev pospremil z nasvetom premierju Robertu Golobu:

Janša

SDS-u z dobrimi 20 odstotki sledi Gibanje Svoboda, ki po bruseljsko plačo pošilja dosedanjo poslanko Ireno Joveva in obrambnega ministra Marjana Šarca. Mandat je uspelo ubraniti tudi Matjažu Nemcu iz socialdemokratov, ki so v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubili en mandat, na začetku pa je kazalo, da bodo oba, saj so jim bili blizu v Slovenski ljudski stranki. Seznam slovenskih poslancev dopolnjujeta predsednik Nove Slovenije Matej Tonin in kočevski župan Vladimir Prebilič, ki je kandidiral na listi Vesne. 

Volilna udeležba je bila za skoraj trinajst odstotkov višja kot na prejšnjih evropskih volitvah, znašala je dobrih 41 odstotkov. To je bil namen Gibanja Svoboda, ko so skupaj z volitvami razpisali posvetovalne referendume. Z več kot dvotretjinsko večino so volivci podprli predloga o uporabi konoplje v medicinske namene in o uvedbi preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah. Tesneje je bilo pri vprašanju prostovoljnega končanja življenja, ki ga je podprlo skoraj 55 odstotkov volivcev, in pri gojenju ter posedovanju konoplje za osebno rabo, kar je podprlo 51 odstotkov in pol volivcev. Izid posvetovalnih referendumov je za vlado nezavezujoč. Prve delne rezultate evropskih volitev je po polovici preštetih glasov predsednik Državne volilne komisije Peter Golob sporočil okoli pol dvanajstih, štiri ure in pol po zaprtju volišč. Okoli pol enih je postalo jasno, da bo v evropski parlament romal socialdemokrat Nemec in ne Peter Gregorčič iz SLS-a. Kje se je pri štetju glasov zataknilo, pojasni terenski poročevalec aktualnopolitične redakcije Žiga Fabjan, ki je v enem od ljubljanskih volilnih odborov pomagal šteti glasovnice.

Fabjan