Francoski predsednik Emmanuel Macron je dva meseca po volitvah za novega predsednika vlade imenoval Michela Barnierja. Barnier iz desne stranke Republikanci je v preteklosti opravljal funkcijo evropskega komisarja, francoskega zunanjega ministra in pogajalca Evropske unije za brexit, za dokončni prevzem mesta premierja pa ga mora potrditi še parlament. V drugem krogu volitev v začetku julija je sicer slavila leva koalicija strank Nova ljudska fronta, ki zaseda 180 stolčkov v 577-članskem parlamentu. Sledilo je renesančno zavezništvo predsednika Emmanuela Macrona, presenetljiv poraz pa je doživela skrajna desna stranka Nacionalni zbor, ki jo neuradno vodi Marine Le Pen.

Švedski zunanji minister Tobias Billström je odstopil s položaja in napovedal umik iz politike, kar pomeni, da bo naslednji teden zapustil tudi svoj poslanski stolček. Razloga za odstop nekdanji minister ni navedel. Billström je bil zunanji minister od nastopa vlade premierja Ulfa Kristerssona oktobra 2022. V času njegovega mandata je Švedska pristopila k zvezi Nato.

Haitijske oblasti so opozorilo o izrednih razmerah zaradi organiziranega kriminala, ki je bilo za prestolnico Port-au-Prince izdano na začetku marca, razširile na celotno državo. Nekdanji premier Ariel Henry je izredne razmere marca razglasil zaradi dveh pobegov iz zapora, v katerih je na prostost ušlo več tisoč zapornikov, in zaradi vedno večje prisotnosti organiziranih kriminalnih skupin v prestolnici. Trenutno je v sklopu mirovne akcije Varnostnega sveta Združenih narodov na Haitiju stacioniranih 400 kenijskih policistov, ki so v državo prispeli pred dobrima dvema mesecema. Kenijskim policistom se bodo pridružili še policisti z Bahamov in Barbadosa, iz Bangladeša, Benina, Čada in z Jamajke.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je državne počitnice v zahvalo prebivalstvu z decembra prestavil na oktober, kar pomeni, da bodo božič prebivalci praznovali prvega oktobra. To ni prvič, da je Maduro prestavil praznovanje božiča, podobno je namreč storil že v času epidemije covida-19. Spomnimo, da v Venezueli trenutno potekajo protesti zaradi spornih predsedniških volitev. Volitve so namreč opozicijski kandidati označili za prirejene, saj naj bi po njihovih rezultatih zmagal opozicijski kandidat Edmundo González Urrutio.

Izraelska vojska je v mestu Tubas na okupiranem Zahodnem bregu v dveh ločenih napadih ubila šest Palestincev. Izrael je napadel avto, v katerem je bilo pet oseb, poleg tega pa je ostrostrelec ubil 16-letnika, ki je bil na poti v džamijo. Palestinska tiskovna agencija Vafa poroča, da je izraelska vojska onemogočila prvo pomoč za najstnika in da je njegovo truplo kasneje odvlekla z buldožerjem. V zadnjih dveh tednih je Izrael ubil 39 Palestincev, živečih na Zahodnem bregu. Od lanskega oktobra je izraelska vojska na Zahodnem bregu ubila 685 ljudi, od tega 157 otrok.  Vodja obveščevalne službe izraelske policije Dror Aseraf je odstopil. To je že drugi odstop vidnejših članov izraelske policije v zadnjih 24 urah, potem ko je včeraj odstopil Šuki Tajuko, policijski poveljnik v severnem okrožju.

Komisija za preprečevanje korupcije je pri nakupu 13 tisoč računalnikov, ki ga je izvedlo ministrstvo za digitalno preobrazbo, zaznala sum kršitve zakona o javnem naročanju, zaradi česar je zadevo odstopila državni revizijski komisiji. Komisija sumi kršitev zakona, ker ministrstvo ni prijavilo vseh oseb, ki so sodelovale pri javnem naročilu. Vse sodelujoče osebe so namreč dolžne poročati o svojem premoženjskem stanju, česar na ministrstvu zaradi pomanjkljivih prijav niso storili v celoti. Poleg suma na kršitev zakona o javnem naročanju je komisija izdala tudi več opozoril na podlagi zaznanih tveganj za korupcijo. Komisija je opozorila, da je ministrstvo za digitalno preobrazbo javno naročilo računalnikov izvedlo brez jasnih ciljev, da naročilo ni bilo skladno z dejanskimi potrebami uporabnikov in da ministrstvo ni zagotovilo varovalk glede garancijskih rokov opreme. Ministrstvo je konec julija lani najprej naročilo 10 tisoč računalnikov, avgusta pa še dodatnih tri tisoč, kljub temu da po njihovih besedah niso imeli podatkov o tem, kaj občine sploh potrebujejo. Ministrstvo je računalnike kupilo z namenom, da bi dostop do digitalnih storitev imeli tudi socialno šibkejši, v nakup pa je vložilo šest in pol milijona evrov.

Delavska svetovalnica je zaznala, da delodajalci, osebni zdravniki in zdravstvene komisije v povečanem številu neustrezno vodijo postopke o odpuščanju bolnih in poškodovanih delavcev nazaj na delo. Kakšne težave to predstavlja za delavce, opiše vodja delavske svetovalnice Goran Lukić.

Izjava

Poleg delodajalcev in osebnih zdravnikov bolne in poškodovane delavce že dalj časa pomanjkljivo obravnava tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, oziroma ZZZS. Zakonska določba organom ZZZS nalaga izdajo 90 odstotkov odločb v 8-dnevnem roku. Tega se ZZZS v letu 2023 ni držal, v osmih dneh je odločbe namreč v povprečju izdal 86 odstotkom delavcev. Še slabše gre drugostopenjskemu organu oziroma zdravstveni komisiji ZZZS, ki je lani v 8-dnevnem roku odločbe izdala le 30 odstotkom delavcev. Proces pridobivanja podaljšanja bolniškega staleža razloži Lukić:

Izjava

Lukić je napovedal, da bo Delavska svetovalnica uporabila pravna sredstva zoper predsednika zdravstvene komisije.