MALO POMALOFF

MALO POMALOFF

Aktualno-politična novica
22. 5. 2019 - 15.00
 / OFF

... we get there via Črni Kal and Buzet ...
 / 23. 11. 2012
Na Dunaju so danes v luči korupcijske afere potrdili imena novih ministrov avstrijske vlade, ki bodo nasledili odstopljene ministre iz vrst svobodnjakov. Kandidati za ministrska mesta prihajajo tako iz vrst državne upravne stroke kot iz vrst opozicije. Notranji minister bo Eckart Ratz, nekdanji predsednik vrhovnega sodišča, ministrstvo za socialo bo v rokah Walterja Pöltnerja, bivšega člana socialdemokratov, na čelu ministrstva za infrastrukturo bo Valerie Hackl, dosedanja predsednica družbe za nadzor letalskega prometa, obrambni resor pa bo vodil Johann Luif, častnik avstrijske vojske. Uradništvo in šport, področji, ki sta bili doslej v domeni zdaj že nekdanjega vodje svobodnjakov in podkanclerja Heinza-Christiana Stracheja, bo prevzela strankarska kolegica kanclerja Sebastiana Kurza, ministrica za družino Juliane Bogner-Strauss. Prehodna vlada je prisegla ob 13. uri, avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen pa je v televizijskem nagovoru sinoči na temo zaupanja v politike v luči afere Ibiza izjavil, da ne bi smeli na osnovi posnetkov posploševati. Citiramo: "Nismo takšni, v Avstriji tega preprosto ni, a to moramo vsi skupaj dokazati."

Agencija Evropske unije za zaščito meja Frontex je pričela s svojo prvo misijo izven meja Unije. V Albaniji bo v sodelovanju z lokalnimi policijskimi enotami zadrževala pritok migrantov iz Grčije po balkanski poti na severozahod. Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopoulos je na otvoritveni slovesnosti misije poudaril, da gre za prelomno poglavje v evropski migracijski politiki, ki bo Albanijo in celotno regijo približalo EU. Frontex na misijo pošilja 50 agentov iz 12 držav EU skupaj s 16 patruljnimi avtomobili in enim kombijem z opremo za nočno opazovanje. Frontexovi agentje bodo prav tako pooblaščeni za boj proti trgovini z ljudmi in drogami ter kraji avtomobilov. Prav tako, po besedah izvršnega direktorja Frontexa Fabrica Leggerija, misija ne bo imela časovnih omejitev.

Igor Mekina o več stoletnih težavah Evropskega združevanja in priložnosti za njihovo reševanje
 / 14. 7. 2016
Britanska premierka Theresa May je napovedala zadnjo možnost za izvedbo brexita in predstavila novo zakonodajo za četrto glasovanje o dogovoru z Evropsko unijo. V zameno za poslansko podporo dogovoru je napovedala, da bo njena vlada v nov predlog zakonodaje za izvedbo brexita vključila zahtevo, da poslanci glasujejo, ali naj se izvede nov referendum o brexitu. Kljub dodatkom k dogovoru, ki ciljajo na opozicijo, kot sta glasovanje o novem referendumu in možnost tesnejšega trgovinskega sodelovanja z EU-jem po morebitnem odhodu, se tudi novemu vladnemu predlogu po analizah sodeč ne obeta podpora. May naj bi želela s spremembami pridobiti podporo opozicijskih laburistov, vendar je njihov voditelj Jeremy Corbyn že napovedal, da zakona o izstopnem sporazumu ne bo podprl in da ne vidi možnosti, kako bi lahko šel skozi parlament.

Kažejo pa se že prve posledice gospodarske negotovosti zaradi brexita. Drugo največje jeklarsko podjetje v Veliki Britaniji British Steel se je zaradi izgube poslov s partnerji v EU, padca vrednosti funta in trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko znašlo v dolžniški krizi. Danes je v javnost prišla informacija, da so pogajanja med britansko vlado in lastnikom podjetja, finančnim skladom Greybull Capital, propadla in podjetju grozi likvidacija v primeru, da se zanj ne najde novega kupca. Laburistična stranka je že pozvala vlado, da pregleda možnosti za nacionalizacijo podjetja, ki na Otoku zaposluje 5000 ljudi, še dodatnih 20 tisoč pa jih je odvisnih od njegove dobavne verige. Pozive k nacionalizaciji so predstavniki vlade zaenkrat zavrnili, čeprav naj bi, citiramo: “preučevali vse možnosti za rešitev podjetja.”

Vučić, A., 2017. Zašto nam je potreban unutrašnji dijalog o Kosovu? Blic
 / 26. 7. 2017
Srbska skupščina je potrdila spremembe kazenskega zakonika, ki uvajajo dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojnega izpusta za huda kazniva dejanja, kot so posilstvo in umor otroka, nosečnice ali nemočne osebe. "Tijanin zakon" je bil sprejet na pobudo Igorja Jurića, čigar hčerka Tijana je bila leta 2011 ugrabljena, posiljena in umorjena. Jurić je za svojo pobudo za zaostritev kazenskega zakonika zbral 160 tisoč podpisov državljanov Srbije. Spremenjeni kazenski zakonik predvideva dosmrtno zaporno kazen, vendar z možnostjo pogojnega izpusta po 27 letih prestane kazni, tudi za kazniva dejanja genocida in drugih vojnih zločinov, političnega atentata, organiziranega kriminala ter ogrožanja ustavnega reda in varnosti države. Pred tem je bila za tovrstna kazniva dejanja predvidena kazen od 30 do 40 let zapora.

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je predstavilo poročilo o krivolovu na ptice v obdobju 2000-2018. Iz poročila je razvidno, da je krivolov na ptice v Sloveniji večji problem, kot so do sedaj predvidevali. Več o tem v OFFsajdu s Tjašo Zagoršek, ki ga ob 17. uri pripravlja Ivan Koruza.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.