V Sredozemskem morju je na majhnem gumijastem čolnu zaradi dehidracije umrlo vsaj 60 migrantov, ki so iz Libije želeli priti v Evropo. Kmalu po izplutju iz mesta Zavije so zaradi okvare motorja obtičali sredi morja, kjer so brez hrane in vode ostali štiri dni, preden jih je opazila in jim pomagala nevladna organizacija SOS Méditerranée. Po informacijah organizacije je vseh 25 preživelih moških, med njimi tudi mladostniki, prihajajo pa iz Senegala, Malija in Gambije. Evropska agencija za mejno in obalno stražo, znana kot Frontex, je o gumenjaku z več kot 50 ljudmi blizu libijske obale obvestila libijske oblasti. Poleg tega so obvestili tudi italijanski in malteški reševalni center. Zatem se je Frontexovo letalo, ki je begunce opazilo, moralo zaradi izpraznjenega rezervoarja vrniti na kopno. Nato Frontex ljudi v stiski ni več spremljal, preživele pa je rešila šele nevladna organizacija. Po podatkih italijanskega notranjega ministrstva je letos po morju na italijansko ozemlje prišlo šest tisoč migrantov, v istem obdobju lani pa preko trikrat več. Zaradi evropske mejne politike, ki se zanaša na to, da bodo migrante na morju polovili Libijci, se je smrtonosnost srednjemediteranske poti povečala.

Indijska volilna komisija je objavila del seznama doslej anonimnih posameznikov in podjetij, ki so od leta 2018 prek volilnih obveznic financirali politične stranke. Na vrhu seznama financerjev je podjetje Future Gaming and Hotel services, ki se primarno ukvarja z loterijo. Podjetje je ustanovil poslovnež Santiago Martin, ki ga policija preiskuje zaradi pranja denarja, doniralo pa je okoli 145 milijonov evrov. Na drugem mestu financerjev je podjetje Megha Engineering and Infrastructure s približno 105 milijoni evrov, na tretjem pa Qwik Supply Chain z okoli 45 milijoni evrov. Indijska volilna komisija je od centralne banke sicer zahtevala dopolnitev seznama financerjev, saj iz banke niso poslali obvezniških donacij iz obdobja med januarjem 2018 in aprilom 2019. Financiranje strank z obveznicami je potekalo do januarja letos, ko ga je razveljavilo indijsko vrhovno sodišče, potem ko so financiranje v ustavno presojo poslale opozicijske stranke in civilnodružbene skupine. Iz objavljenih podatkov je jasno, da je bilo 53 odstotkov vseh izdanih volilnih obveznic namenjenih vladajoči stranki BJP premierja Narendre Modija. Samo v finančnem letu 2022/2023 je BJP z obveznicami zbrala več kot 145 milijonov evrov.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je mandat za sestavo nove vlade na okupiranem Zahodnem bregu s predsedniškim odlok podelil svojemu svetovalcu za gospodarstvo Mohamedu Mustafi. Bodočemu premierju in vladi je Abas naložil predvsem pripravo obnove Gaze po izraelskem genocidnem pohodu. Mohamed Štajeh iz stranke Fatah je skupaj z vlado odstopil zaradi genocida v Gazi, stopnjevanja nasilja na Zahodnem bregu in želje po poenotenju vodstva na celotnem palestinskem ozemlju. Združene države Amerike so od začetka izraelskega genocida v Gazi na Abasa vršile pritisk, naj Fatah prestrukturira. Fatah, ki z izraelskimi okupatorji kolaborira vsaj od devetdesetih let, Američani vidijo kot vodilno politično silo okupirane Palestine po koncu izraelskega genocida v Gazi. Novi mandatar Mustafa je obnovo Gaze že vodil po zadnji večji izraelski ofenzivi proti Palestincem v Gazi leta 2014.



Izraelska vojska nadaljuje z onemogočanjem dostopa do humanitarne pomoči za Palestince v Gazi. Tokrat so genocidne sile ubile vsaj 21 in ranile več kot 150 ljudi, ki so čakali na humanitarno pomoč v mestu Gaza na severu enklave. Na istem območju so nekaj ur pred tem izvedli zračni napad, v katerem je okupatorska vojska ubila šest ljudi. Izraelske vojaške sile so streljanje na čakajoče za humanitarno pomoč zanikale in za napad obtožile neimenovane oborožene Palestince. Prav tako so Izraelci v zračnem napadu na logistični center za distribucijo osnovnih življenjskih potrebščin v begunskem taborišču Nusejrat v osrednji Gazi ubili osem ljudi. Od začetka ofenzive je izraelska vojska ubila več kot 31 tisoč ljudi, med napadi na čakajoče za humanitarno pomoč pa izstopa močnati masaker pred dvemi tedni v Han Junisu, v katerem so Izraelci ubili vsaj 118 ljudi. 

Vlada je sprejela namero o sodelovanju treh slovenskih vojakov v pomorski operaciji Evropske unije proti jemenskim Hutijem v Rdečem morju. Operacija Evropske unije za svoj cilj postavlja zaščito trgovskih ladij, ki jih v solidarnosti s Palestino v zadnjih mesecih blokirajo in potapljajo gverilci Ansar Alaha, znani kot Hutiji. Operativni štab evropske misije je v grškem mestu Larisa, vodi ga grški kapitan, poveljnik sil pa je Italijan. Na obrambnem ministrstvu podrobnosti o tem, kako bo izgledalo sodelovanje slovenskih vojakov v misiji, še nimajo. Združene države Amerike in Združeno kraljestvo v svoji operaciji, ki naj bi bila ločena od evropske, poleg neuspešne zaščite ladij bombardirajo sámo ozemlje Jemna. Slovenija je v Varnostnem svetu Združenih narodov v enem prvih glasovanj, ki se jih je udeležila, podprla imperialistično ekspedicijo v Jemnu. Seveda v skladu z »miroljubno« zunanjo politiko, o kateri so govorili vladajoči ob prevzemu začasnega stolčka v varnostnem svetu. 

Gibanje Svoboda v državni zbor vlaga predlog dveh novih posvetovalnih referendumov. Prvi se nanaša na uvedbo preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah, na drugem pa bi volivci odločali o zakonski ureditvi pridelave, predelave, prometa in uporabe konoplje v medicinske namene. V parlamentarnem postopku sta že predloga za referenduma o evtanaziji in drugem bloku jedrske elektrarne Krško.

Vlada je v svet Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana imenovala profesorico psihologije Evo Boštjančič, ženo finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Eva Boštjančič je od leta 2004 zaposlena na ljubljanski filozofski fakulteti, v svoji karieri pa je med drugim svetovala na področju upravljanja s človeškimi viri. Imenovanje v svet Drame je njena prva zaposlitev v kulturi, minister pa se je pri odločanju o njenem imenovanju izločil. Poleg Eve Boštjančič je vlada v svet Drame imenovala Urško Pavlovič, vodjo kabineta na ministrstvu za solidarno prihodnost. Njun mandat traja do maja prihodnje leto, ko trenutnim svetnikom poteče redni mandat. Na položajih sta zamenjali pravnico Ingrid Kovšca Pušenjak in profesorico na računalniški fakulteti Heleno Marijo Zupan, ki sta januarja z mest svetnic odstopili. 

Vsaj 23 članov je kolektivno zapustilo Levico zaradi nestrinjanja z malomeščansko liberalno politiko vladne stranke. Menijo, da je stranka podlegla interesom kapitala, z zatrtjem notranje kritike pa je vsak poskus vračanja stranke na pravi tir onemogočen. Med 23 odhajajočimi člani so tudi nekdanji člani sveta stranke Nejc Kralj, Arne Jakob Zakrajšek, Andrej Pelicon, Anže Dolinar in Sašo Furlan, ki so februarja iz sveta stranke odstopili. Vsi sedaj že bivši člani Levice so pripadali levemu krilu stranke, ki ga je lani poleti vodil poslanec Miha Kordiš. Kordišu je vodstvo stranke zaradi razdiralnega delovanja februarja odreklo podporo, državni zbor pa ga je na predlog poslanske skupine med drugim razrešil s položaja predsednika odbora za delo.

Svet javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija je sprejel spremembe statuta, ki med drugim ukinjajo informativni program drugega programa. S tem se dokončno ukinja oddaja Panorama, projekt nekdanjega direktorja televizije Uroša Urbanije in nekdanjega generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha. Prav tako so svetniki večinsko soglašali pri imenovanju voditelja oddaje Joker Maria Galuniča za odgovornega urednika razvedrilnega programa televizije. Njegovo imenovanje mora sedaj potrditi še štiričlanska uprava. Galunič je za predlog imenovanja potreboval soglasje sveta zavoda, saj ni prejel pozitivnega mnenja večine programskih delavcev v uredništvu. Sodelavci so večinsko podprli urednika Televizije Tomaža Kregarja, a je direktorica Televizije Ksenija Horvat vseeno predlagala Galuniča zaradi njegovih kompetenc. Horvat je še pred dvema letoma sicer trdila, da pomen soglasja ni v tem, da si novinarji izberejo nekoga simpatičnega iz svojih vrst, temveč da je soglasje pomembna varovalka pri preprečevanju tega, da bi vodstvo nastavljalo svoje kadre. Sedaj pa je obrnila ploščo, saj stvari, kot so imenovanja na uredniške položaje, po njenem niso vedno idealne. Njen predlog o imenovanju Galuniča komentira član sveta RTV Tadej Troha.

izjava

Kot prikazuje primer Galuniča in Kregarja, soglasje delavcev v uredništvu ni zavezujoče pri imenovanju odgovornih urednikov. Troha meni, da bi soglasje moralo biti pravno zavezujoče.

izjava

Galunič bo na mestu odgovornega urednika zamenjal Vanjo Vardjana, ki je januarja odstopil zaradi nepravilnosti pri razpisu za slovensko predstavnico na Evroviziji.

OFF sta pripravila vajenca Petar in Grega, mentorirala je Neva.