MarkOFF daddy <3
Voditelji držav članic Nata so na srečanju v Haagu dokončno potrdili dogovor o dvigu vojaških proračunov do leta 2035 na pet odstotkov bruto domačega proizvoda. Gre za ugoditev zahtevi ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je zagrozil, da bodo Združene države odstopile od petega člena pakta, ki določa skupno obrambo v primeru napada na katerokoli državo članico, če dvig vojaških proračunov ne bo sprejet. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je Trumpov nastop na srečanju komentiral, da mora biti »daddy« včasih strog. Obveznosti so oproščene Združene države in Španija, katere premier Pedro Sánchez označuje dvig za nesmiseln in grožnjo socialni državi. Slovenski premier Robert Golob medtem zatrjuje, da je tudi Slovenija zavezana le dvigu porabe za vojsko na tri odstotke do leta 2030, kot določa vladna resolucija o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske. Po zasedanju voditeljev članic Nata je premier Golob napovedal koalicijski vrh o zvišanju vojaških izdatkov, na katerem namerava koalicijske partnerje seznaniti s potekom pogajanj znotraj Nata in načrtom investicij v vojsko v naslednjih petih letih.
Izraelski naseljenci so pod zaščito okupatorske vojske vdrli v vas Al Malihat severozahodno od Jeriha na Zahodnem bregu. Pogrom še poteka. Pred tem so naseljenci požgali vas Kafr Malik severovzhodno od Ramale. Pri tem so ubili vsaj tri Palestince, enega pa so ustrelili izraelski okupatorski vojaki, ki so naseljence med napadom ščitili. V mestu Nablus je vojska aretirala 14 Palestincev. V Gazi je v zadnjih 24 urah izraelska vojska ubila več kot 90 ljudi. Bombardiranja osredotoča na stanovanjska naselja v mestu Gaza na severu enklave.
Iranski Svet varuhov je odobril predlog zakona o prekinitvi sodelovanja z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo, jedrskim nadzornim organom Združenih narodov. Predlog, ki ga je pred tem sprejel parlament, tako stopa v veljavo. Vsak prihodnji inšpekcijski pregled agencije bo tako moral odobriti Vrhovni svet za nacionalno varnost. Iransko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je izraelska vojska v 12 dneh raketiranja in bombardiranja v Iranu ubila 627 ljudi in jih ranila nekaj manj kot 5000. Iranski ajatola Ali Hamenej je hkrati objavil čestitke ob zmagi nad lažnim sionističnim režimom.
Ameriško ministrstvo za finance je uvedlo sankcije proti trem mehiškim bankam, ki jih obtožuje pranja denarja za mamilarske kartele. Sankcije bankam CIBanco, Intercam in Vector Casa de Bolsa onemogočajo transakcije z ameriškimi bankami. Ameriški zunanji minister Scott Bessent je sankcionirane banke opisal kot ključni člen v dobavni verigi fentanila, proti tihotapljenju katerega napoveduje poseben zakon o sankcijah. Z mehiškega ministrstva za finance sporočajo, da iz Združenih držav niso prejeli nobenih dokazov za te obtožbe.
Vrhovno sodišče v Kostariki je uradu za priseljence naložilo izpustitev migrantov, deportiranih iz Združenih držav in zaprtih v migrantske centre ob meji s Panamo. Za izpust in določitev statusa migrantov ima urad 15 dni časa. Sodišče je razsodilo, da je omejevanje gibanja in zaprtje predstavljalo kršitev njihovih pravic, je pa potrdilo zakonitost dogovora z ameriško vlado o deportaciji. Gre za okrog 200 državljanov azijskih in afriških držav ter Rusije, ki jih je ameriška vlada v Kostariko deportirala februarja na podlagi dogovora s kostariško vlado. Zaradi tožbe organizacije za pravno zastopstvo migrantov Global Strategic Litigation Council pri Komisiji Združenih narodov za pravice otrok proti Kostariki je vlada konec aprila nekaj manj kot polovici teh migrantov že podelila trimesečno posebno dovoljenje za bivanje.
Armenski premier Nikol Pašinjan je sporočil, da je policija preprečila poskus državnega udara in aretirala nadškofa apostolske cerkve Bagrata Galstanjana, ki ga obtožuje organizacije udara. Skupno je policija aretirala 14 ljudi. Po navedbah policijske Komisije za preiskave so aretirani rekrutirali okrog tisoč nekdanjih policistov in vojakov za izvedbo državnega udara ter pridobili za to strelno orožje in eksplozive. Nadškof Galstanjan je voditelj klerikalnega opozicijskega gibanja Sveti boj in je lani vodil proteste proti vladi Nikola Pašinjana. Gibanje je skupaj z apostolsko cerkvijo takrat zahtevalo odstop premierja zaradi azerbajdžanske zasedbe Gorskega Karabaha.
Seulsko osrednje okrožno sodišče je zavrnilo nov nalog za aretacijo nekdanjega južnokorejskega predsednika Yun Seokyeola. Ob tem je izdalo nov nalog za aretacijo in s tem podaljšalo pripor za nekdanjega ministra za obrambo Kim Yonghyeona, ki je med Yunovim poskusom državnega udara z razglasitvijo vojnega stanja decembra lani ukazal vojski blokado parlamenta. Posebno tožilstvo je nov nalog zahtevalo na podlagi obtožbe oviranja preiskave zaradi Yunovega neodzivanja na pozive na zaslišanja. Yuna je po odstavitvi s strani parlamenta in obtožbi zlorabe oblasti januarja policija aretirala v drugem poskusu vdora v njegovo rezidenco. Pripor se je iztekel v začetku marca.
V Beogradu je pred sedežem vlade potekal protest proti aretaciji študenta beograjske fakultete za fiziko Stefana Tomića zaradi suma poskušanja rušenja ustavnega reda. V iniciativi Pobunjeni univerzitet, ki je protest organizirala, aretacijo označujejo za poskus zastraševanja. Glede na sporočilo tožilstva so podlaga za obtožbo sporočila v WhatsApp skupini s pozivi na zasedbe nekaterih institucij. Študenta so represivni organi po navedbah njegove odvetnice najprej pridržali v Oddelku za boj proti terorizmu v Novem Beogradu, ali se še vedno nahaja tam, pa niti odvetnica niti družina ne vesta. Srbska policija je ta teden zaradi obtožb rušenja ustavnega reda izvedla vsaj šest aretacij. Večina aretiranih je sicer vojnih veteranov, ki so se javno izpostavili med protivladnimi protesti.
Dodaj komentar
Komentiraj