MilkOFFs delavci stavkajo
Združene države Amerike in Izrael nadaljujejo napade na Iran. Ponoči in v jutranjih urah sta vojski izvedli več zračnih napadov na varnostne in vojaške objekte ter energetsko infrastrukturo v prestolnici Teheran in drugih mestih, med drugim v Karadžu, Tabrizu in Isfahanu. Po navedbah civilne zaščite v Teheranu sta vojski bombardirali predvsem vzhodne in zahodne soseske Teherana, pri tem so rakete zadele dve stavbi in ubile več deset ljudi. Napadli so tudi poveljniške centre Iranske revolucionarne garde, več upravnih uradov, vojaško bazo v Šahrijarju in območje v bližini letališča Mehrabad. Iranska revolucionarna garda je medtem izvedla niz povračilnih napadov in ukrepov. Med drugim je napovedala, da bo prehod skozi Hormuško ožino omogočila vsem arabskim in evropskim državam, ki bodo s svojega ozemlja izgnale izraelskega ali ameriškega veleposlanika.
Medtem izraelska vojska nadaljuje napade na južni in vzhodni Libanon. Sionistične sile so izvedle dva zračna napada na južnolibanonsko mesto Tir, potem ko je izdala ukaz za prisilno evakuacijo prebivalcev Tira in Sidona. Vojska je izvedla več zračnih napadov na preostala mesta, med njimi Kabriho, Deir Sirjan in Taibeh. Po poročanju libanonske nacionalne tiskovne agencije je izraelska vojska v napadih na okrožje Bint Džbeil ubila štiri ljudi.
Pakistanski premier Šebaz Šarif je napovedal niz varčevalnih ukrepov zaradi naraščajoče cene nafte kot posledice ameriško-izraelskih napadov na Iran. Ukrepi za vladne uslužbence in uradnike vključujejo prepolovitev dodelitve goriva za vladna vozila, zmanjšanje višine določenih plač, prepoved nakupa novega pohištva, klimatskih naprav ali drugih predmetov. Pakistanski uradniki, med njimi tudi premier, ne smejo opravljati službenih potovanj v tujino. Ukrepi prav tako vključujejo približno polovico vseh uslužbencev v javnem in zasebnem sektorju, saj bodo morali delati od doma, pri čemer bodo dobili dodaten dan za počitek, da lažje privarčujejo z gorivom. Prav tako bodo šole po državi zaprte za dva tedna, medtem ko bodo visokošolske ustanove izvajale pouk na daljavo. Podobne omejitve porabe gorive je včeraj uvedla tudi bangladeška vlada.
Madagaskarski predsednik in polkovnik vojaško-logističnega kontingenta Capsat, Michael Randrianirina, je odstavil predsednika vlade Harintsalama Rajaonarivela in celotno vlado. Dodatna pojasnila za odstavitev niso znana, vendar so na oddelku za komunikacije predsedniškega kabineta napovedali, da bo v skladu z ustavo predsednik v kratkem imenoval novega predsednika vlade. Konec februarja je predsednik sicer napovedal, da bodo volitve potekale naslednje leto. Oblast na Madagaskarju je oktobra lani prevzela vojaška skupina Capsat.
Okoli trideset delavcev sarajevske mlekarne Milkos je v jutranjih urah začelo stavkati pred tovarno v Hadžićih. Povod za pričetek stavke so bili poslabšani delovni pogoji, delavci namreč trdijo, da danes niso mogli niti začeti proizvodnje, saj vodstvo ni zagotovilo osnovnih surovin in drugih materialov, ki so potrebni za proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov. Dolgoletni delavec mlekarne Hašim Kozić je za bosanski N1 dejal, da je tovarno pred kratkim kupil novi lastnik, ki je že začel odpuščati delavce. Pravi tudi, da so delavci pripravljeni na možnost, da bo vodstvo sprožilo postopek zaradi neizpolnjevanja delovnih dolžnosti in da bodo odpuščeni, saj so danes nezakonito začeli stavko. Pred dobrim mesecem je Milkos prevzelo podjetje UPI Star Sarajevo, ki je med drugim junija lani odkupilo konditorsko dejavnost slovenske družbe Žito.
Kosovsko ustavno sodišče je začasno zaustavilo izvajanje odloka predsednice Vjose Osmani o razpustitvi parlamenta. Sodišče je razsodilo, da predsednici in skupščini do 31. marca prepoveduje sprejemanje odločitev v skladu z odlokom, sprejetim 6. marca. Osmani je parlament namreč razpustila v petek, saj poslanci v parlamentu do polnoči v četrtek niso uspeli izvoliti novega predsednika države. Po besedah predsednice parlamenta Albulene Haxiu je bilo na seji prisotnih zgolj 66 poslancev, za izvajanje glasovanja in dosego kvoruma bi jih potrebovali 80. Pri tem je napovedala, da bo razpisala že tretje predčasne parlamentarne volitve v zadnjem letu, vendar je za podpis tega odloka čakala na razsodbo sodišča.
Na vrhovnem sodišču v Ljubljani je danes potekala javna obravnava tožbe glede veljavnosti referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je potekal novembra lani. Pred zgradbo se je sicer zbralo okoli 50 podpornikov referenduma, med njimi tudi Aleš Primc, vodja koalicije »Proti zastrupitvi bolnikov!«. Tožbo, ki izpodbija veljavnost referenduma, so vložili Bogdan Biščak, Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac in Brigita Skel Savič. Trdijo, da so bili v kampanji pred referendumom izrečene neresnične informacije, pri tem pa so aktivno sodelovale tudi civilnodružbene organizacije, ki niso bile prijavljene kot organizatorke kampanje, med njimi Zdravniška zbornica Slovenije in Katoliška cerkev. Trdijo, da so s tem zaobšli zakonske odredbe financiranja kampanj. Sodišče bo pisno sodbo izdalo v roku tridesetih dni.
Predsednica preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji kanala C0 in poslanka Slovenske demokratske stranke Anja Bah Žibert je predstavila kazensko ovadbo zoper Bojana Kumra, ministra za okolje, podnebje in energijo. Bah Žibert navaja, da je sodišče njeno prijavo za sum kaznivega dejanja tožilstvo posredovalo v obliki kazenske ovadbe. Kumer je namreč obtožen zlorabe uradnega položaja, nevestnega dela v službi in kršitve tajnosti postopka. Kot ključen povod za kazensko ovadbo navaja, da minister v dveh letih ni razkril podatka o avtorju sklepa, da presoja vplivov na okolje pri izgradnji kanala ni potrebna. Kumer pri tem trdi, da je za sklep odgovoren sam in da ne želi drugih ljudi izpostavljati javnemu povpraševanju.
Dodaj komentar
Komentiraj