V največjem turškem mestu, v Carigradu, je na ponovljenih volitvah za župana po neuradnih podatkih ponovno zmagal Ekrem Imamoglu, predstavnik opozicijske Republikanske narodne stranke. Na rednih volitvah marca letos je Imamoglu premagal kandidata vladne Stranke pravičnosti in razvoja Binalija Yildirima s skromno razliko 0,2 odstotka glasov. Majhna razlika je omogočila vladni stranki pod vodstvom Recepa Tayyipa Erdogana preklicati rezultate in razpisati ponovne volitve, na katerih pa jim ni uspelo spremeniti izida. Imamoglu je namreč prejel slabih devet odstotkov več glasov od Yildirima, ki je tako kot Erdogan že čestital nasprotniku in mu zaželel uspešno županovanje. Stranka turškega predsednika Erdogana je na lokalnih volitvah izgubila vladajoč položaj tako v prestolnici Ankari, kot v Carigradu, kjer živi skoraj petina prebivalcev Turčije. Stranko pravičnosti in poštenosti tako čaka dolga kampanja do naslednjih splošnih volitev leta 2023, ko bodo skušali podporo volilcev vrniti na nekdanjo raven.

Iz Turčije se po zgledu številnih Turkov selimo v Nemčijo. Tam so pretekli konec tedna ponovno protestirali okoljski aktivisti, ki jih je navdušila švedska najstnica Greta Thunberg. Tokrat je v Aachnu protestiralo več kot 20 tisoč mladih iz Nemčije in sosednjih držav, temu je sledil miren protest v mestu Keyenberg v bližini rudnika lignita Garzweile. Mirnim protestnikom ob rudniku se je kasneje pridružilo tisoč aktivistov, ki so blokirali tovorno železnico, nekateri pa so celo prenočili v rudniku. Včeraj je policija iz rudnika odstranila še zadnjih 250 aktivistov. Na vseh treh protestih so udeleženci zahtevali razogljičenje nemškega gospodarstva.  

V Pragi so ponovno porušili rekord v množičnosti protesta po znameniti žametni revoluciji leta 1989. V parku Letna se je namreč zbralo okoli četrt milijona Čehov, ki zahtevajo odstop premiera Andreja Babiša. S tem so protestniki podvojili udeležbo na zadnjem protestu pred tremi tedni. Babišu poleg ljudske volje grozi tudi kazenski pregon zaradi počrpanih evropskih finančnih sredstev za podjetje Agrofert, ki je bilo v njegovi lasti pred začetkom mandata. Evropska komisija preiskuje, ali je imel drugi najbogatejši Čeh koristi v podjetju tudi v času vodenja vlade in črpanja evropskih sredstev. Naslednji protest organizatorji, združeni v iniciativo Milijon trenutkov za demokracijo, napovedujejo 17. novembra, ko bodo slavili trideseto obletnico začetka žametne revolucije.

Množični protesti se nadaljujejo tudi v Albaniji, kjer so tudi ta vikend demonstranti pozivali premiera Edija Ramo k odstopu. Njegovo vlado obtožujejo avtoritarnih teženj in nameščanja volitev. Vlada vztraja, da bodo kljub nezadovoljstvu na ulicah potekale lokalne volitve predvidene za naslednji vikend. Več o stanju v Albaniji v OFFsajdu ob 17. uri.

Makedonski premier Zoran Zaev je predstavil predlog rekonstrukcije vlade. Novi ministri bodo zasedli položaje v kmetijskem, okoljskem, kulturnem, finančnem in resorju za samoupravo, na novo pa bo vzpostavljeno ministrstvo za politične sisteme in odnos med skupnostmi. Zanimivo, da je med ministri, ki bodo glede na predstavljen predlog izgubili službo, le eden iz vladajoče Socialdemokratske zveze Makedonije in še tega bo zamenjal premier sam ter tako prevzel ministrstvo za finance. Sprememb po drugi strani ne bo na ministrstvih za promet, informacijsko družbo in administracijo ter na ministrstvu za zdravje, kot je javnost pričakovala. Po besedah premiera sledi tudi čistka na nižjih ravneh makedonskega državnega aparata. Zaev je rekonstrukcijo napovedal nemudoma po predsedniških volitvah konec aprila, ko je Stevo Pendarovski, kandidat vladajoče stranke zmagal z majhno razliko. O spremembah bo makedonsko Sobranje glasovalo v sredo.

Po dolgotrajnem napovedovanju medijev je svojo kandidaturo na predsedniških volitvah na Hrvaškem čisto zares napovedal priznani hrvaški pevec, podjetnik in televizijski voditelj Miroslav Škoro. Tako se je pridružil nekdanjemu premierju Zoranu Milanoviću, Ivanu Pernarju in Mislavu Kolakušiću, sedanja predsednica Kolinda Grabar Kitarović pa o svoji kandidaturi še ni prepričana. Škoro se bo v kampanji opiral predvsem na pet programskih točk, ki vse povečujejo predsedniške pristojnosti. V promocijskem videu je namreč pojasnil, da si ne želi biti predsednik fikus, ampak aktivno sodelovati v hrvaški politiki. Kot kaže, bo priljubljeni pevec poskušal Republiko Hrvaško sam spremeniti iz neuspelega projekta v močno državo s pomočjo mehanizma predsedniškega referenduma in veta.

Skupina držav proti korupciji v okviru Sveta Evrope, znana pod kratico GRECO, je sprožila postopek ocene razmer v Sloveniji. Gre za urgentno oceno razmer, institut, ki ga je GRECO ustanovil lani in za nadzor nad najhujšimi kršitvami določil skupine. Poleg Slovenije je v postopku tudi Grčija, pred tem pa je GRECO podal nujno oceno še Romuniji in Poljski. Skupina Sloveniji očita, da predlog državnega sveta, da se ustanovi parlamentarna skupina za odkrivanje zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, nedopustno posega v ločenost sodne in zakonodajne oblasti. Na to so opozarjali tudi na vrhovnem tožilstvu in vrhovnem sodišču. Slovenija ima do konca meseca čas, da odgovori na očitke, ocenjevanje pa bo potekalo jeseni. Poročilo naj bi bilo končano do decembrskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta.

Potem ko je skupne policijske patrulje na meji z Italijo napovedal slovenski zunanji minister Miro Cerar, je to potrdil še italijanski notranji minister Matteo Salvini. Skupne patrulje bodo slovenski in italijanski policaji pričeli izvajati s prvim julijem. Notranja ministra sta odločitev sprejela kljub temu, da Policijski sindikat Slovenije opozarja na preobremenjenost policistov, ki jih je po njihovem mnenju tako ali tako premalo. Premestitev policajev na italijansko mejo lahko pomeni, da jih bo manj v Metliki, kjer se čez dva tedna začne festival Teden kulture na Placu. Ta bo, kot kaže, letos veliko prijaznejši do revne mladine, ki si rada solidarno podaja isto cigareto.