Ameriški obrambni minister James Mattis je javnosti sporočil, da ameriška vojska v Afganistan pošilja dodatnih 3000 svojih vojakov. Napoved nove pehotne pošiljke sledi novi zunanjepolitični strategiji za Južno Azijo predsednika Donalda Trumpa, ki tudi predvideva povišanje števila vojakov v Afganistanu. Šestnajst let po ameriški invaziji na to državo, ameriška administracija predvideva okrepitev ofenzivnih opracij ali s citatom Donalda Trumpa “Ne bomo ponovno gradili nacije, temveč bomo pobijali teroriste”. Trenutno je v Afganistanu nekaj več kot 8000 ameriških vojakov, večina njih je del mednarodne skupine, ki šteje 13 000 vojakov, 2000 pa jih sodeluje z afganistanskimi varnostnimi silami v opearcijah proti talibom.

Ameriška vlada je umaknila dovoljenje za izpeljavo orožarskega posla med orožarskim podjetjem Sig Sauer iz New Hampshira  in osebnimi varnostniki turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Slednji so namreč od podjetja želeli nabaviti za en milijon evrov pištol in polavtomatskega malega orožja. Po napadu turških varnostnikov na protestnike pred turškim veleposlaništvom v Washingtonu maja letos, pa je vlada zamrznila izvedbo prodaje. Prodaji so nasportovali naprej v kongresu, kjer sta senatorja Patrick Leahy in Chris Van Hollen s klavzulo na proračun zunanjega ministrstva vnaprej onemogočila možno izpeljavo posla. Že pred samo odločitvijo vlade pa so prošnjo za dovoljenje prodaje umaknili v samem podjetju Sig Sauer, ko so izvedeli, da bodo turški varnostniki raje pištole in uzije nabavili drugje.

Ostajamo pri ameriških senatorjih. Ti so z 89 proti 8 izglasovali predlog zakona o obrambnem proračunu Združenih držav amerike. Slednji bo za naslednje leto po zamislih senatorjev štel dobrih 580 milijard evrov oziroma 700 milijard ameriških dolarjev. Večino tega denarja, 530 milijard evrov je namenjeno porabi v Pentagonu za plače in nabavo orožja, 50 milijard evrov pa za misije v Iraku, Siriji, Afganistanu in drugod. Predlog senatorjev med drugim predvideva zvišanje vojaških plač za 2,1 odstotkov in 7 milijard evrov za gradnjo in posodobitev raketnih ščitov. Letošnji predlog zvišuje proračunsko porabo za obrambo za nekaj manj kot 70 milijard evrov. V naslednjih mesecih bodo morali kongresniki uskladiti predlog senatorjev in predlog predstavniškega doma, ki prav tako predvideva občutno povišanje sredstev za vojaško porabo.

Protesti v ameriškem mestu St. Louis v zvezni državi Missouri so se nadaljevali še četrto noč, do nedelje pa je policija aretirala več kot sto ljudi. Razlog za protest je bila oprostitev nekdanjega policista, ki je leta 2011 v policijskem pregonu ustrelil in ubil afroameričana Anthonya Lamarja Smitha. Proteste, ki se jih je v petek udeležilo kakšnih 1000 ljudi, je razbilo 200 policistov. St. Louis je bil leta 2014 že prizorišče masovnih protestov, potem ko je v četrti Ferguson policist s strelom ubil Michaela Browna.

Združene države Amerike so v Izraelu odprle prvo stalno vojaško bazo v državi. V puščavi Negev na jugu Izraela bo nastanjenih nekaj ducat ameriških vojakov in protiletalski ter proti raketni sistemi.

Egiptovsko kazensko sodišče je končalo s sojenjem 500 obtožencem, ki so jih oblasti prijele po poletnih protestih leta 2013. Takrat je namreč z vojaškim udarom stopil na oblast  sedanji predsednik Abdel Fatah el-Sisi, ki je v vladi svojega predhodnika Mohameda Morsija deloval kot obrambni minister. V štiri leta trajajočem sojenju so sodniki 43 ljudi obsodili na 25-letno zaporno kazen, 399 na 5 do 15-let zapora, 52 ljudi pa je bilo kazni oproščenih.

Proti obsojenim je sicer tožilstvo predstavilo različne obtožnice kot so vdor v mošejo, umor in posedovanje orožja, vendar pa odgovornost za nasilje na protestih pred štirimi leti leži večinoma na državnih varnostnih silah. Samo napada vojske in policije na protestniška tabora na trgu Raba al-Adawija in trgu al-Nada sta po podatkih egiptovskega zdravstvenega ministrstva zahtevala  več kot 600 žrtev, 4000 ljudi pa je bilo ranjenih. Ozadje obtožnice pojasni Mohmend AHmed iz Amnesty International.

Izjava.

Sojenje 500 obdolžencem ni bilo prvo takšno po državnem udaru. Več članom Muslimanske bratovščine, ki je bila stranka nekdanjega predsednika Mohameda Morsija in je organizirala proteste, so egiptovski sodniki določili smrtne kazeni.

Izjava.

Aung San Suu Či, de fakto vodja mjanmarske vlade, predsednica vladajoče Narodne lige za demokracijo in nobelova nagrajenka za mir se je na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku oglasila glede obtožb etničnega čiščenja pripadnikov manjšine Rohingja v svoji državi. V svojem govoru je zanikala, da bi se od 5. septembra naprej v zvezni državi Rakhine dogajale vojaške čistike rohinških vasi, prav tako pa ni neposredno obsodila delovanja mjanmarskih vojakov. Slišati je bilo mile obsodbe “vseh kršitev človekovih pravic”, ni odgovarjala na kritike etničnega čiščenja in obtožb postavljanja min pred bangaldeško mejo in množičnih izginotij rohniških mož. Mjnamarska voditeljica je sicer povabila opazovalce iz drugih držav, da si osebno ogledajo razmere v državi. Združeni narodi so nasilje nad Rohingjami označili za etnično čiščenje.