Bolivijski predsednik Evo Morales je po več tednih protestov in na prigovarjanje vojske odstopil s položaja. Nemiri v državi trajajo od razglasitve rezultatov predsedniških volitev 21. oktobra letos, na katerih je Morales pred desničarskim kandidatom Carlosom Meso slavil z 10-odstotno prednostjo, ki mu je zagotavljala zmago že v prvem krogu. Opozicija je rezultate izpodbijala zaradi dneva premora pri objavljanju izida in poznega preobrata, ko so bile preštete še zadnje glasovnice, sicer iz večinoma ruralnih predelov države. Tam Morales uživa veliko podporo, potem ko je s svojo stranko Gibanje za socializem v trinajstih letih predsednikovanja dosegel stabilno gospodarsko rast in znižanje revščine. Morales je zaradi očitkov sprva obljubil novo izvedbo volitev, nato pa zaradi vse večjega pritiska - tudi s strani državne vojske in policije - v televizijskem nagovoru oznanil svoj odstop. Odstopila sta tudi podpredsednik države Alvaro Garcia Linera in predsednica senata Adriana Salvatierra, tako da ni jasno, kdo bo Moralesa nasledil. Prav tako ni jasno, ali bo Morales kandidiral na novih volitvah.

V svojem nagovoru je Morales opozoril, da je prišlo do državnega udara, opozicijo pa obtožil, da se obnašajo kot v diktaturi. V zadnjih tednih so namreč različne skupine protestnikov med drugim napadle županjo mesta Vinto in zažgale tamkajšnjo mestno hišo, vdrle v venezuelsko veleposlaništvo ter zasedle prostore državne televizije in ji preprečile oddajanje. Po Moralesovih besedah so protestniki napadli tudi njegovo domovanje, medtem ko je policija načrtovala njegovo aretacijo. Več je bilo tudi proti-staroselskih incidentov - Morales je namreč prvi staroselski predsednik v državi. Zaradi strahu pred nasiljem je že pred tem odstopilo tudi več ministrov. Boj za demokracijo je torej res neizprosen.

Odstopa se zaenkrat še ne bo poslužil čilenski predsednik Sebastian Piñera. V slabem mesecu dni - odkar v tej južnoameriški državi trajajo protesti - je Piñera v želji po umiritvi protestnikov že sprejel več ukrepov, tokrat pa bo naslovil eno njihovih glavnih zahtev in sicer zahtevo po spremembi ustave. Ta je bila namreč napisana v obdobju vojaške diktature Augusta Pinocheta in - kljub številnim spremembam po letu 1990 - ohranja njegovo neoliberalno dediščino. Notranji minister Gonzalo Blumel je oznanil, da bo ustavo spisala ustavodajna skupščina, potrdili pa bi jo državljani na referendumu.

Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Španiji so ponovno slavili socialisti Pedra Sáncheza, ki pa bodo ponovno imeli težave pri sestavljanju koalicije. V 350-članskem parlamentu so namreč z 28 odstotki podpore osvojili 121 sedežev. Večine ne morejo doseči niti s sodelovanjem z ostalimi levo usmerjenimi strankami. Podemosu Pabla Iglesiasa namreč še naprej vztrajno  pada podpora - tokrat so osvojili četrto mesto in 35 sedežev. Porast podpore so po pričakovanjih zabeležili v desnih strankah - drugo mesto je osvojila Ljudska stranka, tretje pa skrajno desni Vox. Slednji imajo v novem parlamentu 52 sedežev, 28 več kot aprila, ko so se sploh prvič uvrstili v parlament. Tudi desni blok bo sicer stežka sestavil koalicijo in politična kriza v Španiji se bo tako bržkone nadaljevala.

Volitve so potekale tudi v Romuniji, kjer je predsednik države Klaus Iohannis po 90 odstotkih preštetih glasov s 36 odstotki podpore v vodstvu pred zdaj že bivšo predsednico vlade iz vrst Socialdemokratov, Viorico Dancilo. Za dokončno zmago bo sicer potreboval drugi krog, ki bo potekal 24. novembra. V kolikor bo vse po pričakovanjih, bo desnosredinski Iohannis takrat potrdil drugi petletni mandat na čelu države. Za Dancilo je to drugi poraz v mesecu dni, potem ko je bila oktobra vladi njene socialdemokratske stranke izglasovana nezaupnica. Na položaju jo je pred tednom dni nasledil Ludovic Orban iz Nacionalne liberalne stranke.

Turčija je z deportacijo ameriškega državljana pričela postopek vračanja borcev Islamske države v njihove države izvora. Kot je že prejšnji teden napovedal turški notranji minister Suleyman Soylu, bodo deportirali tudi tiste borce, ki so jim njihove domovine preklicale državljanstva. Za takšen ukrep so se sicer v nekaterih primerih odločili na Danskem in Nizozemskem ter v Združenem kraljestvu. Že izgnanemu ameriškemu državljanu bo najprej sledilo sedem Nemcev, skupno pa Turčija načrtuje deportacijo okoli 2500 militantov, ki večinoma prihajajo iz držav Evropske unije.

Po besedah srbskega zunanjega ministra Ivice Dačića je Gana preklicala priznanje Kosova. S tem je postala do sedaj največja država, ki se je za to odločila, do konca leta pa naj bi ji sledilo še več držav. V uradnem sporočilu ganske vlade, ki je na naslov zunanjega ministrstva Srbije priromalo tekom vikenda, naj bi se Gana zavezala k spoštovanju tako imenovane Resolucije 1244, ki jo je leta 1999 sprejel Varnostni svet Združenih Narodov in po katerem po nekaterih interpretacijah Kosovo spada pod Srbijo.

V Srbiji se je na Donavi prevrnil čoln z migranti, ki so želeli prečkati mejo s Hrvaško. Po neuradnih informacijah je bilo v čolnu okoli deset migrantov, štirje so pogrešani. Dogodek se je zgodil deset dni po tem, ko sta dve osebi utonili v Kolpi. Več o smrtih migrantov na slovenski meji lahko slišite danes ob 18. uri v prispevku Ni še gotovo.

Potem ko Sindikat poštnih delavcev in vodstvo Pošte Slovenije nista dosegla dogovora glede zvišanja plač, so poštni delavci danes začeli s stavko, ki bo trajala do preklica. Pošta naj bi sicer v vseh enotah tudi v času stavke izvajale večji del storitev, moteni pa bodo med drugim prenosi reklam, večjih paketov, ter plačilnih storitev. Glavna zahteva sindikata, ki za Pošto ostaja nesprejemljiva, je zvišanje plač za 10 odstotkov. Stavkovnim aktivnostim se zaenkrat ni pridružil Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije, ki je večji od obeh sindikatov, ki vključujeta poštne delavce. Kot razloži Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka sindikata, je po njihovem mnenju februarski stavkovni dogovor med sindikati ter delodajalcem, torej Pošto Slovenije, še v teku.

Izjava

Po besedah predstavnika Sindikata poštnih delavcev Saše Gržiniča, je sicer udeležba nad pričakovanji in bistveno presega 1000 članov, kolikor jih šteje njihov sindikat. Po njihovih ocenah je tako delo ustavilo okoli 70 odstotkov poštarjev v jutranji dostavi.

*naslovna slika je Wiphala, zastava, ki predstavlja nekatere staroselske skupnosti v Andih. Od leta 2009 je po ustavi tudi alternativna zastava Bolivije.