Današnji pregled aktualnega dogajanja začenjamo v Sloveniji, kjer je včeraj Center za tujce po do sedaj znanih podatkih deportiral tujca, ki sta v Sloveniji bivala več let. Eden od njiju je tu prebival od leta 2011, drugi pa zadnja tri leta. Oba sta ob prihodu v Slovenijo zaprosila za azil, ki pa jima je bil zavrnjen. Razlog za deportacijo enega izmed njiju naj bi bila neurejena dokumentacija, razlog za deportacijo drugega pa ni znan. Slednji je namreč v Sloveniji prebival 7 let, pred mesecem dni pridobil pravnomočno odločbo o začasnem zadrževanju, včeraj pa se je oglasil na formalnem javljanju na izpostavi Centra za tujce v Ljubljani. Okoliščine pojasni njegova pooblaščenka Laura Orel iz Delavske svetovalnice:

Izjava

Orel doda, da se drugega javljanja ni mogla udeležiti, o čemer je obvestila policista, ki ji je zagotovil, da njena prisotnost ni potrebna. Po dveh urah je od tujčevega prijatelja izvedela, da mu je tujec po telefonu sporočil, da bo deportiran.

Izjava

Orel se je po klicu oglasila na izpostavi Centra za tujce na Vodnikovi v Ljubljani, kjer ji nihče od prisotnih policistov ni znal povedati, kaj se je s tujcem, katerega pooblaščenka je, zgodilo. Zvečer je iz Maribora poklical drugi deportirani tujec, ki je povedal, da je še z eno osebo na poti na Dunaj, od takrat naprej pa Orel ni prejela nobenih novih informacij.

Izjava

Odločbo o dovoljenju začasnega zadrževanja je mogoče razveljaviti na podlagi opravičljivih razlogov, vendar Orel pravi, da niso prejeli nobene take odločbe. Na takšno odločbo se je mogoče pritožiti, vendar je pri tako nenadnih postopkih brez kakršnega koli pojasnila to nemogoče. V kolikor je tujec, katerega pooblaščenka je, res deportiran, mu je storjena nepopravljiva škoda.

Izjava

Skačemo v Malezijo, kjer je policija preiskala dve rezidenci nekdanjega predsednika vlade Nadžiba Razaka. Slednji je v povezavi s škandalom v razvojnem skladu 1MDB osumljen korupcije. Novoizvoljena vlada Mahatirja Mohamada preiskuje škandal, nekdanjemu predsedniku vlade Nadžibu in njegovi ženi pa je prepovedala izstop iz države. Na volitvah prejšnji teden je slavil Mahatir, ki je premagal nekdanjega premierja Nadžiba, sicer pa opravljal funkcijo predsednika vlade med letoma 1981 in 2003. V času Nadžibove vlade naj bi uradniki iz razvojnega sklada ukradli slabe 3 milijarde evrov, del tega denarja pa je po preiskavi ameriškega ministrstva za pravosodje pristal na zasebnem Nadžibovem računu.

Izraelska vojska je ponoči izvedla zračne napade na vojaški kompleks in obrat proizvodnje orožja Hamasa v Gazi. Pri tem je vojska dodala, da je šlo za povračilni ukrep zaradi Hamasovega obstreljevanja izraelskega mesta Sderot na meji z Gazo, v katerem je bilo poškodovanih nekaj hiš. Za razliko od ponedeljkovih nemirov, ko je izraelska vojska ubila 60 protestnikov, v današnjih nočnih napadih ni bilo smrtnih žrtev.

Italijanski stranki Gibanje petih zvezd in Liga sta dosegli koalicijski dogovor po tednu dolgih pogajanjih. V javnost je že včeraj pricurljal osnutek koalicijske pogodbe, v katerem je bilo navedeno, da bosta stranki Evropsko centralno banko zaprosili za odpis dolgov v vrednosti 250 milijard evrov, prav tako pa naj bi se zavzemali za vzpostavitev pravnih mehanizmov na ravni Evropske unije, ki bi državam lahko omogočili izstop iz Unije. V koalicijski pogodbi, ki sta jo stranki podpisali, pa ni govora o izstopu iz območja evra, ki naj bi se nahajal v osnutku pogodbe. V dogovoru sta se Liga in Gibanje petih zvezd osredotočili predvsem na revizijo pokojninske reforme iz leta 2012, boj proti nezakonitemu priseljevanju in na vzpostavljanje mehanizmov, ki bi olajšali izgon. Stranki sta zdaj pričeli z iskanjem premierja in ministrov.

Evropska komisija je na Sodišče Evropske unije zaradi onesnaženosti zraka vložila tožbo proti Nemčiji, Franciji, Združenemu kraljestvu, Italiji, Romuniji in Madžarski. Najbolj problematične so presežene vrednosti dušikovega dioksida, ki jih proizvedejo dizelska vozila. Komisija je januarja letos pozvala ministre za okolje prej omenjenih držav v Bruselj in jim podala zadnje opozorilo glede onesnaženosti zraka. Španija, Slovaška in Češka so se postopku pred sodiščem izognile zaradi uvedbe novih regulacij, ki jim bodo omogočile, da dosežejo standarde, določene s strani Evropske unije.

Preiskovalna komisija državnega zbora o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma je končala preiskavo v primeru Nove ljubljanske banke in suma pranja denarja iz Irana. Komisijo je vodil poslanec SMC Jani Möderndorfer, politično odgovornost za neukrepanje pa je komisija pripisala nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Marku Kranjcu in vladi Boruta Pahorja ter njegovima ministroma Francetu Križaniču in Samuelu Žbogarju. NLB bi morala za poslovanje z iranskimi bankami zaprositi za soglasje, vendar tega ni storila, centralna banka pa jo kot prekrškovni organ zaradi tega ni kaznovala. Komisija je za nedopustno spoznala tudi delo policije, ki sta ji sume kaznivih dejanj pranja denarja prijavila tako Urad za preprečevanje pranja denarja kot Komisija za preprečevanje korupcije. Policija o svojih aktivnostih v preiskavi ni poročala tožilstvu, čeprav ji to nalaga zakon. Komisija DZ je pričela tudi s preiskavo o nakazilih Nove kreditne banke Maribor v primeru Dijane Đuđić, vendar slednje ni zaključila, je pa priporočila, naj se s primerom ukvarja tudi naslednja parlamentarna ekipa.