Neformalno sta se opoldne sestala predsednik republike Borut Pahor in predsednik relativne zmagovalke nedeljskih volitev Janez Janša. Pahor je še enkrat poudaril, da bo mandat za sestavo vlade podelil stranki SDS kot relativni zmagovalki.

Izjava

V primeru, da bi levosredinske stranke uspele zbrati vsaj 46 glasov, pa bo Janša mandat za sestavo vlade zavrnil.

Izjava

Na novinarsko vprašanje, ali je pripravljen premiersko mesto v koaliciji pod vodstvom SDS prepustiti komu drugemu, pa Janša odgovarja tako:

Izjava

Vladno zasedbo pa je že sestavil novi španski premier Pedro Sanchez iz vrst socialistične stranke. Enajst od sedemnajstih vladnih stolčkov bodo zasedale ženske. Ministrica za gospodarstvo bo postala Nadia Calvino, ki od leta 2014 opravlja funkcijo generalne direktorice za proračun pri Evropski komisiji. V vladi sta se znašla tudi dva Katalonca, ki nasprotujeta neodvisnosti Katalonije. Ministrstvo za regije bo vodila Meritxell Batet, zunanji minister pa bo prav tako Katalonec, in sicer nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell. Premier Pedro Sanchez je vlado sestavil po tem, ko je parlament prejšnji teden izglasoval nezaupnico Marianu Rajoyu zaradi koruptivnih poslov njegove konzervativne stranke.

Nemška vlada je potrdila predlog reforme sistema zdravstvenega zavarovanja. Za delavce, ki so zavarovani prek državne zavarovalne sheme, se bodo premije znižale, narasla pa bodo vplačila delodajalcev. Konfederacija združenj nemških delodajalcev je predlog že označila za največji socialno-politični greh te vlade. V resnici se bodo z reformo, če jo bo potrdil tudi parlament, prispevki delodajalcev le vrnili na nivo izpred leta 2005. Takrat je nemška vlada sprejela serijo ukrepov, s katerimi je znižala stroške delovne sile. Višja konkurenčnost nemškega izvoza v primerjavi z ostalimi evropskimi državami je ustvarila trgovinska neravnovesja znotraj Evropske unije in pospešila zadolževanje perifernih držav. Z višanjem stroškov delodajalcev Nemčija tako sledi politiki postopnega izravnavanja teh neravnovesij. Dodatnih pet milijard evrov letno, kolikor naj bi delodajalce stala predlagana reforma, bo sicer majhen prispevek v stroških delovne sile - dvignil jih bo za okoli 0,2 odstotka.

Italijanski minister za okolje Sergio Costa je projekt izgradnje čezjadranskega plinovoda, znanega pod angleško kratico TAP, označil za nesmiseln. Plinovod TAP, ki bi povezal Albanijo z jugom Italije, predstavlja zadnji del plinovoda, po katerem bi se zemeljski plin iz Azerbajdžana pretakal proti Zahodni Evropi. Kot tak predstavlja pomemben člen v strategiji Evropske unije o znižanju odvisnosti od dobave ruskega plina. Sergia Costo je na ministrsko mesto nominiralo Gibanje petih zvezd, ki je po skoraj treh mesecih sestavilo vlado s protimigrantsko Ligo.

Sestavljanje vlade ne bo lahko niti v Iraku. Iraški parlament je sprejel reformo volilne zakonodaje, ki bo omogočala ponovno ročno štetje glasov, oddanih na majskih parlamentarnih volitvah. Volilna komisija je namreč glasove s približno dveh odstotkov volišč razveljavila zaradi nepravilnosti, za katere krivi prvič uporabljeni elektronski volilni sistem. Parlament je prav tako razpustil vodstvo volilne komisije in na njeno mesto imenoval devet sodnikov. Na majskih volitvah je kot relativni zmagovalec slavil blok pod vodstvom Muktade al-Sadra. Al-Sadr, sicer šiitski klerik, v svojem gibanju združuje tudi sekularne sile, politiko pa gradi na boju proti korupciji in nasprotovanju vmešavanja tujih sil - tako Združenih držav Amerike kot Irana. Drugo mesto je zasedel pro-iranski šiitski blok, koalicija pod vodstvom trenutnega premiera Haiderja al-Abadija pa je končala tretja. Al-Sadr kljub relativni zmagi ne more zavladati sam, sosednji Iran pa je pred volitvami javno napovedal, da njegove vlade ne bo dopustil.

Zaključujemo z regionalnimi novicami. Upravno sodišče je odločilo, da je občina Vrhnika stranka v postopku gradbene inšpekcije proti podjetju Kemis. S tem je zavrnilo odločbo Ministrstva za okolje in prostor, ki občini tega statusa ni priznalo. Občina trdi, da Kemis ne bi smel obnoviti v lanskem požaru poškodovanega dela stavbe brez gradbenega dovoljenja. Vrhničani se sicer zavzemajo za umik podjetja iz občine. Sodba ima po besedah odvetnika vrhniške občine Tomaža Petroviča tudi širše posledice, saj občinam omogoča vključitev v inšpekcijske postopke tudi v ostalih podobnih primerih, ki so v teku.

Večinski lastnik mariborske medijske hiše RTS 24 se po poročanju časnika Večer umika iz naložbe. Pod medijsko hišo, ki je v lasti dveh kitajskih poslovnežev - Lingkuna Menga in Jinšena Čena - spadajo televizija RTS 24, istoimenski tiskani brezplačnik in spletna stran rts24.si. Meng, ki je 60-odstotni lastnik podjetja, naj bi se zdaj iz lastništva umikal. Medijsko omrežje je lani pridelalo vsega skupaj 2 tisoč evrov prihodkov, ustvarilo pa je nekaj čez 400 tisoč evrov izgube. Letos so mu na pomoč priskočila mariborska občinska podjetja, v največji meri Marprom in Mariborski vodovod, ki so zagotovila približno 30 tisoč evrov prihodkov. A po poročanju Večera to očitno ni dovolj, v kolikor se bo Meng umaknil iz lastništva, pa medijem grozi ukinitev.