Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal odlok o izstopu Združenih držav iz Sveta za človekove pravice Združenih narodov in prepovedi ameriškega financiranja agencije Združenih narodov za palestinske begunce, znane kot UNRWA. Odlok odreja tudi revizijo ameriškega financiranja drugih agencij Združenih narodov. Financiranje Agencije za palestinske begunce je zamrznil že prejšnji predsednik Joe Biden po izraelskih obtožbah, da so njeni uslužbenci sodelovali v Hamasovi operaciji sedmega oktobra 2023. Pred tem so 30 odstotkov financiranja agencije zagotavljale Združene države. Delovanje agencije na mednarodno priznanem ozemlju Izraela in v Vzhodnem Jeruzalemu je izraelski parlament prepovedal oktobra.

Trump je ukazal tudi prisilni dopust za vse zaposlene pri Agenciji Združenih držav za mednarodni razvoj, krajše USAID. Odločitev stopi v veljavo v petek, zaposleni, nastanjeni v tujini v okrog 120 državah, pa se bodo po ukazu v Združene države vrnili v roku enega meseca. USAID zaposluje nekaj več kot 10 tisoč ljudi. 90-dnevno zamrznitev vse finančne pomoči za tujino z izjemo Izraela in Egipta je Trump ukazal konec januarja, v teh treh mesecih pa bi ocenili skladnost programov pomoči z ameriškimi interesi. Združene države so za pomoč tujini do takrat sicer namenjale manj kot odstotek proračuna, kar pa je z nekaj manj kot 70 milijardami evrov v letu 2023 v absolutnih številkah največ med državami. Z okrog tremi petinami tega zneska upravlja USAID. Po podatkih Združenih narodov je bila USAID v lanskem letu odgovorna za okrog 40 odstotkov vse humanitarne pomoči na svetu.

Izraelska okupatorska vojska je izvedla več racij na Zahodnem bregu, med drugim v središču mesta Ramala, de facto prestolnici kolaborantske Palestinske oblasti, v begunskem taborišču Askar vzhodno od Nablusa in v begunskem taborišču Kalandija, severno od Jeruzalema. Vladni urad za komuniciranje v Gazi je pred tem sporočil, da je po zadnjem štetju izraelska vojska med genocidnim pohodom od oktobra 2023 do prekinitve ognja prejšnji mesec ubila nekaj manj kot 62 tisoč ljudi, od tega več kot 14 tisoč otrok. 111 tisoč ljudi je izraelska vojska v tem času ranila. Ministrstvu za zdravje je do prekinitve ognja uspelo zabeležiti nekaj več kot 47 tisoč ubitih. Ameriški predsednik Donald Trump je po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem napovedi etničnega čiščenja dodal še napoved, da bodo nadzor nad Gazo po izgonu Palestincev prevzele Združene države. V odziv na Trumpove izjave je zunanje ministrstvo Saudove Arabije sporočilo, da je pogoj za normalizacijo odnosov z Izraelom ustanovitev Države Palestine.

Grenlandski premier Múte Bourup Egede je za začetek marca razpisal predčasne parlamentarne volitve. Parlament je pred tem sprejel prepoved anonimnih donacij in donacij iz tujine za namene volilne kampanje. Prepoved tuje podpore volilni kampanji in razpis predčasnih volitev sledita večkratnim izjavam Donalda Trumpa od njegove ponovne izvolitve, da želi priključiti otok s 57 tisoč prebivalci Združenim državam. Trenutno vladajočo koalicijo z 21 od 32 sedežev v grenladnskem parlamentu sestavljata stranki Zelena skupnost in Ljudska skupnost, obe zagovornici neodvisnosti Grenladnije.

Španska vlada je odobrila predlog zakona za skrajšanje delovnega časa s 40 na 37 in pol ure na teden brez znižanja plače. S tem bi predvidoma okrog 12 milijonov delavcev v zasebnem sektorju prešlo na dolžino delovnega tedna, ki že velja v javnem sektorju. Skrajšanje delovnega časa je ena od točk koalicijskega sporazuma z zavezništvom levih strank Sumar, dogovorjenega po volitvah leta 2023.

V Beogradu poteka protest delavcev Mestnega prevoznega podjetja, oziroma GSP, in študentov beograjskih fakultet. Od občine zahtevajo odstop od ukinitve trolejbusnega sistema, odstop od javno-zasebnega partnerstva z zasebnim prevoznikom Strela za zamenjavo mestnih trolejbusov z zasebnimi električnimi avtobusi, obnovo trolejbusnega voznega parka in revizijo smotrnosti in zakonitosti dodelitve štirih mestnih avtobusnih linij zasebnim prevoznikom. Na Trgu republike se je medtem začel protest upokojencev v podporo študentom, ki za danes napovedujejo še protest pred ministrstvom za izobraževanje. Rektorat Univerze v Beogradu je pred tem zavrnil povabilo predsednika Aleksandra Vučića na pogovor o blokadah fakultet, ki trajajo že več kot dva meseca. Rektorski kolegij je v sporočilu za javnost zapisal, da zaradi nedoslednih javnih izjav politikov in napadov na akademsko skupnost v medijih dialog, ki bi pripeljal do uresničitve zahtev študentov, ni mogoč.

Hrvaški premier Andrej Plenković je napovedal razrešitev celotne uprave državne ladijske družbe Jadrolinija po objavi poročila ministrstva za morje, promet in infrastrukturo o nesreči trajekta Lastovo. Plenković se je pred odločitvijo sestal še s predsednikom uprave Davidom Sopto, ki je sicer že podal odstopno izjavo. Nesreča trajekta, v kateri so umrli trije člani posadke in se poškodoval eden, se je zgodila avgusta lani v Malem Lošinju. Ministrstvo je v poročilu o nesreči odgovornost pripisalo kapitanu in samemu podjetju Jadrolinija ter njegovemu predsedniku uprave.

Specializirano sodišče Kosova s sedežem v Haagu je obsodilo tri nekdanje pripadnike gverilske Osvobodilne vojske Kosova za ustrahovanje prič in oviranje dela pravosodja, enega na tri in dva na dve leti zapora. Obsojeni so pred tem priznali krivdo po dogovoru s Specializiranim tožilstvom Kosova. Sodišče ni razkrilo, za priče v kateri zadevi je pri ustrahovanju šlo. Leta 2015 ustanovljeno Specializirano sodišče Kosova je sicer pristojno za obravnavo vojnih zločinov Osvobodilne vojske Kosova med kosovsko vojno v letih 1998 in 1999.