Nič OFF tega
Evropski svet, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic Evropske unije, je prikimal začetku pristopnih pogajanj o članstvu Bosne in Hercegovine v Evropski uniji. A ne tako hitro, pot do vstopa je še dolga, saj bosanskim politikom ostaja veliko dela, je v svoji čestitki opomnil predsednik Sveta Charles Michel. Po mnenju predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je »Bosna in Hercegovina v zadnjem letu naredila večji napredek za izpolnjevanje pogojev za članstvo kot prej v enem desetletju.« Da bi izpolnil pogoje, je državni parlament že sprejel zakon o preprečevanju navzkrižja interesov ter zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, spremenil pa zakon o visokem sodnem in tožilskem svetu. Predstavniki držav so Svet tudi pozvali, naj prične s pogajanji za članstvo Moldavije in Ukrajine, o čemer so se strinjali že decembra. Časovnega okvira za pogajanja niso določili.
Predstavniki držav so se večinsko strinjali tudi s predlogom Evropske komisije, po katerem bodo za sofinanciranje dobave orožja Ukrajini porabili del prihodkov od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja. Gre denimo za premoženje ruskih bank, ki so ga države zaplenile po uvedbi sankcij proti Rusiji. Denar bo šel v sklad Evropske unije; 90 odstotkov denarja bo namenjenega dobavi orožja, preostanek pa obnovi povojne Ukrajine. Avstrija, Irska in Malta do dobavljanja orožja Ukrajini ostajajo skeptične, a po trditvah Michela bodo že našli način za upoštevanje njihovih pomislekov.
Evropski svet je pozval še k takojšnjemu humanitarnemu premoru v Gazi, ki bi vodil v trajno prekinitev ognja. Izrael so predstavniki držav pozvali, naj ne izvede kopenske ofenzive v mestu Rafa na jugu okupirane Gaze.
Finski minister za zunanjo trgovino in razvoj Ville Tavio je sporočil, da bo Finska obnovila financiranje agenciji Združenih narodov za palestinske begunce, znani kot UNRWA. Financiranje je ustavila, potem ko je Izrael brez dokazov peščico sodelavcev agencije obtožil sodelovanja pri vdoru Hamasa na ozemlje pod izraelskim nadzorom. Po obtožbah je financiranje ustavilo 15 držav, vključno z dotlej največjimi financerji v Združenih državah Amerike. Finska agenciji letno nameni okoli pet milijonov evrov.
Izraelski finančni minister Bezalel Smotrič je naznanil zaseg 800 hektarjev ozemlja v dolini reke Jordan na območju okupiranega Zahodnega brega. To je največji zaseg palestinskega ozemlja po letu 1993, ko je Izrael sporazumoma iz Osla legaliziral kolonizacijo ozemlja prvotne Palestine in Palestince izrinil v Gazo in Zahodni breg. Izraelska okupatorska vojska se medtem mudi v mestu Gaza, kjer je v bolnišnici Al Šifa ubila več borcev palestinskega odporniškega gibanja Hamas in z njim pobratenega Islamskega džihada. V raciji na bolnišnico je vojska pridržala več kot 500 oseb.
Nazaj v Evropo. Evropska komisija je predlagala zaračunavanje carine na uvoz ruskih in beloruskih žit, oljnih semen in iz njih pridobljenih proizvodov. Carine na žita bodo znašale 95 evrov na tono, carine za uvoz oljnih semen in predelanih proizvodov pa bi znašale 50 odstotkov vrednosti uvoženega produkta. Rusija je lani v Evropsko unija izvozila za 1,3 milijarde evrov naštetih proizvodov, kar je zneslo okrog odstotek vse porabe teh proizvodov v Uniji. Po mnenju evropskega komisarja za trgovino Valdisa Dombrovskisa bodo carine v praksi preprečile uvoz ruskih žit in prizadele rusko gospodarstvo. Evropska unija je od začetka vojne v Ukrajini proti Rusiji pripravila trinajst svežnjev sankcij, vendar nobeden od njih ni omejil uvoza kmetijskih izdelkov in živil.
Zgornji dom nemškega parlamenta je potrdil zakon o legalizaciji uporabe marihuane za rekreativne namene. Zakon polnoletnim dovoljuje, da v javnosti posedujejo do 25 gramov marihuane, doma pa bodo lahko imeli do tri sadike rastline. Uporaba v javnosti ne bo dovoljena med sedmo zjutraj in osmo zvečer ter v bližini otrok in športnih objektov. Zakon, ki ga je predlagala nemška vlada pod vodstvom Olafa Scholza, je februarja potrdil spodnji dom parlamenta, v veljavo pa bo stopil prvega aprila. Nemčija je po Malti in Luksemburgu postala tretja evropska država, ki je legalizirala marihuano za rekreativno uporabo.
Slovenski blok novic:
Investicijska priložnost za vse, ki želijo biti blizu političnemu koritu. Prodaja se moderna, samostojna mestna vila s svetlimi prostori in velikimi terasami na Levstikovi ulici v Ljubljani. Za slabih 450 kvadratnih metrov veliko vilo bo treba odšteti dva milijona in 200 tisoč evrov.
Stranka Socialnih demokratov je objavila oglas za prodajo vile na Levstikovi, v kateri je imela svoje prostore do začetka lanskega leta, ko so sedež stranke preselili na Nazorjevo ulico. V stavbi je prostore najemal strankin Inštitut 1. maj. S prodajo stavbe skuša stranka poplačati dolg v višini 1,8 milijona evrov. Upajmo, da ji gre prodaja stavb bolje od rok kot kupovanje.
Tako se je začela predstavitev nove stranke, imenovane Nič od tega, ki jo skupaj z ustanoviteljem stranke Solidarnost, Borisom Žuljem, ustanavlja nekdanja poslanka Levice Violeta Tomič. Predstavitev programa, ki je poskušal biti ironičen komentar slovenske in evropske politike, je bila ironija same sebe. Besedičenje glavnih obrazov stranke sta dopolnjevala promocijski video in performativno metanje simboličnih bankovcev. Predstavitev programa je potekala v lokalu Pritličje, neuradnem štabu stranke Levica, iz katere je Tomič januarja 2022 izstopila.
Violeta Tomič očitno še ni obračunala s politiko, kot je v našem etru zatrdila lanskega aprila. Po sloganu, natisnjenem na bele liste, ki so krasili Pritličje: Violeto v Bruselj.
Del turških delavcev, zaposlenih pri projektu izgradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom, je prekinil stavko, ki so jo pričeli v torek. Kot so sporočili iz enega od izvajalcev gradbenih del, turškega podjetja Yapi Merkezi, so delavci stavko prekinili po sestanku s predstavniki delavcev in sindikatov. Organizirali so jo neodvisno od Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti, ki jo je označil za nezakonito. Delavci so se za stavko odločili zaradi neizplačanih nadur za delo. Delovni proces v času stavke je po zagotovilih izvajalca del potekal nemoteno. Stavko je sindikat napovedal februarja, vendar so jo preklicali po doseženem stavkovnem sporazumu z vodstvi podjetij o dvigu plač, izplačilu enkratne stimulacije v višini 150 evrov in izplačilu dodatka za prevoz na oddaljeno gradbišče.
Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice je mesečno najemnino za paviljon Zvonček v bližini Tromostovja povišalo za skoraj tisoč evrov. V Zvončku, ki meri okoli 29 kvadratnih metrov, je do konca januarja obratovala prodajalna spominkov, vendar je prejšnji najemnici pogodba potekla. V javnem podjetju so nato 12. marca začeli z zbiranjem ponudb za najem prostora za eno leto z možnostjo podaljšanja, vendar so za prijave postavili tri dni dolg rok. Na razpisu so prejeli dve ponudbi, prednost bodo imele cvetličarne in ponudnik, ki bo pripravljen vnaprej plačati najemnino za vseh dvanajst mesecev. Prejšnja najemnica je podjetju plačevala okoli 280 evrov, novi najemniki pa bodo morali za najem odšteti 1250 evrov.
OFF je pripravil vajenec Tim, s slovenskim blokom novic se je zabavala Tia.
Foto: Delo avtorice
Dodaj komentar
Komentiraj