Pred srbskim ustavnim sodiščem v Beogradu je potekal protest proti projektu izkopavanja rudnin Jadar, ki ga financira avstralsko-britansko podjetje Rio Tinto. Protestniki so se pred stavbo sodišča zbrali na dan seje, na kateri sodniki razpravljajo o odločitvi srbske vlade o ukinitvi oziroma zamrznitvi projekta, ki jo je po še neuradnih informacijah našega beograjskega dopisnika sodišče preklicalo. Protestniki so pred sejo predsedniku ustavnega sodišča oddali prošnjo za dovoljenje za prisostvovanje na seji, a so bili zavrnjeni. Sprva sicer ni bilo popolnoma jasno, ali bodo sodniki o odločitvi vlade sploh razpravljali. Srbska vlada je s podjetjem Rio Tinto leta 2021 sklenila pogodbo, ki podjetju omogoča odprtje rudnika jadarita, minerala z vsebnostjo litija in bora. Stanje in podrobnejše razloge za protest nam s terena predstavi član APR Petar Petkovski. 

Izjava

Ob sklenitvi pogodbe med srbsko vlado in podjetjem se je nanjo ostro odzvalo lokalno prebivalstvo. Odprtje takih rudnikov namreč ni le škodljivo za okolje, temveč tudi za zdravje okoliškega prebivalstva. Zaradi obsežnih protestov, ki so prerasli iz lokalnih gibanj, je predsednik Aleksandar Vučić projekt začasno ustavil.  

Pakistanske oblasti so po pogovorih z vodjo agencije Združenih narodov za begunce za leto dni ustavile vračanje beguncev iz Afganistana. Odločitev o prekinitvi deportacij Afganistancev so oblasti sprejele iz »humanitarnih razlogov«, natančneje zaradi vse slabših gospodarskih in humanitarnih razmer, s katerimi se sooča Afganistan. Načrt o deportaciji, ki ga je Pakistan začel izvajati novembra lani, je na papirju sicer usmerjen proti vsem beguncem brez dokumentov, a so deportacije prizadele predvsem v Pakistanu živeče Afganistance. Pakistanske oblasti sicer trdijo, da grožnja z množično deportacijo ni usmerjena proti ljudem določene narodnosti. Po lanskih podatkih pakistanskega notranjega ministrstva so pred začetkom deportacij v državi prebivali dobri 4 milijoni afganistanskih beguncev, od tega jih po podatkih ministrstva približno 1,7 milijona ni imelo urejenega statusa. Od začetka izvajanja deportacij je pakistansko notranje ministrstvo nazaj v Afganistan deportiralo že več kot 500 tisoč beguncev. 

V Washingtonu državni vodje praznujejo 75. obletnico obstoja imperialističnega krožka, poznanega kot zveza Nato. Na srečanju so se predstavniki članic zavezništva zavezali, da bodo v prihodnjem letu Ukrajini namenili najmanj 40 milijard evrov vojaške pomoči. Obenem so ustanovili tudi Natovo poveljstvo za usklajevanje vojaške pomoči Ukrajini, ki jasne vsebine nima.

Ustavimo se še pri novem britanskem premierju Keiru Starmerju , ki je med zasedanjem vrha Nata od sodelavcev prejemal zapiske z rezultati včerajšnjega nogometnega polfinala evropskega prvenstva med Anglijo in Nizozemsko. Premier je po zmagi Anglije povedal tudi, da je nastop njegove laburistične vlade očiten dober znak za angleški nogomet, saj Anglija pod njegovo administracijo še ni zgrešila enajstmetrovke. 

Med zahodnjaško imperialistično smetano Nata se je mudil tudi premier Robert Golob in povedal, da bo slovensko obrambno ministrstvo s finskim podjetjem Patria do konca leta sklenilo pogodbo o nakupu osemkolesnikov. Ti bodo nadomestilo za vozila boxer. Dogovor za njihov nakup je v času prejšnje vlade Janeza Janše sklenilo obrambno ministrstvo pod vodstvom Mateja Tonina, Golobova vlada pa je nato septembra 2022 od nakupa odstopila. Koliko osemkolesnikov bo ministrstvo nakupilo in za kakšno ceno, premier ni razkril. Slovenija sicer osemkolesnike potrebuje za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, k čemur se je zavezala v okviru zveze Nato. Finsko podjetje Patria sicer povezujemo z istoimensko afero. Spomnimo, leta 2006 je Patria s slovenskim obrambnim ministrstvom v času prve Janševe vlade sklenila 278 milijonov evrov vredno pogodbo, od katere so si delež pritegnili nekateri slovenski javni uslužbenci, med njimi tudi Janez Janša, ki ga je sodišče zaradi afere nepravnomočno obsodilo na dve leti zapora. 

Poslanske skupine strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so v parlamentarno obravnavo vložile predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki predlaga prepoved poveličevanja nacizma in fašizma in ju opredeljuje kot nasilni ideologiji. Novela poveličevanje nacizma in fašizma opredeljuje kot prekršek, za katerega je predvidena denarna kazen v višini med 1000 in 2500 evrov. V Levici se zavzemajo, da bi se hujše oblike spodbujanja oziroma poveličevanja nacizma in fašizma opredelilo tudi kot kaznivo dejanje. V Sloveniji doslej sicer ni veljavne zakonodaje, ki poveličevanje nacizma in fašizma izrecno prepoveduje. 

Državni zbor je sprejel zakon o ratifikaciji sporazuma o financiranju ponovne postavitve skupne stalne razstave o trpljenju jugoslovanskih taboriščnikov v uničevalnem taborišču Auschwitz-Birkenau. Ministrstvo za kulturo bo za izvajanje sporazuma namenilo 320 tisoč evrov. Prizadevanja za vnovično vzpostavitev razstavnih prostorov v Državnem muzeju v nekdanjem taborišču tečejo od leta 2011. Razstavni prostor, ki je bil znan pod imenom jugoslovanski paviljon, je bil od leta 2009 zaprt. Razstava je bila v njem prvič postavljena leta 1963. 

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, krajše Ajpes, je razvidno, da je v delno lastništvo Primorskih novic v sredini junija vstopila nepremičninska družba Elta Invest poslovneža Aca Kabanice. Družba si lasti 12 in pol odstotka izdajatelja časnika. Ob vstopu novega lastnika se je delež lastništva z 52 in pol odstotka na slabih 40 odstotkov zmanjšal Martinu Odlazku, ki je lastniško povezan tudi z založniško družbo Salomon, medijskim portalom Svet24 in posredniško družbo Curator nova. Odlazek je delež Primorskih novic leta 2021 kupil od podjetja Splošna plovba. Isto leto se je za nakup deleža od Splošne plovbe sicer zanimal tudi Kabanica, ki se deleža takrat ni odločil kupiti zaradi nestrinjanja o ceni. Kasneje je Kabanica zagnal svoj spletni portal, ki je prerasel tudi v tiskani medij in televizijsko postajo, imenovan Megafon. Kabanica je med drugim 24,5-odstotni lastnik družb Radio Capris in Hit FM, v katerih imajo večinski delež družbe, povezane z Odlazkom.