27. 1. 2022 – 15.00

Nov strankOFF

Audio file

Audio file
17. 12. 2021 – 17.00
Kdo se pripravlja na vojno v Ukrajini?

Rusija in Ukrajina sta se dogovorili o ohranitvi premirja na ukrajinskem vzhodu in potrdili zavezanost k nadaljnjim pogovorom. Srečanje o ukrajinskem vprašanju je v okviru normandijske četverice potekalo v Parizu. Udeležili so se ga namestnik ruskega premiera Mihaila Mišustina, Dmitri Kozak, svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, Andrej Jermak, ter diplomatska svetovalca francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemškega kanclerja Olafa Scholza. Članice zveze Nato so ob tem Rusiji posredovale pisni odgovor na zahteve, ki jih je ta podala v povezavi z ukrajinsko krizo. V njem Nato vztraja pri načelih zavezništva, med njimi tudi pri pravici, da vsaka država odloča o svoji varnostni ureditvi. S tem seveda ciljajo na Ukrajino in njeno morebitno članstvo v Natu, kar je za Rusijo rdeča črta. ZDA in Velika Britanij v vzhodno Evropo, tudi v Ukrajino, sicer še naprej pošiljata bojna letala, ladje in orožje. Nemčija takšnim posegom nasprotuje in poziva k nadaljevanju pogovorov med normandijsko četverico, ki bodo potekali čez dva tedna v Berlinu.

Zaradi vojaškega udara v Burkina Fasu se bodo jutri na izrednem virtualnem zasedanju sestale članice Gospodarske skupnosti zahodnoafriški držav. Organizacija je že obsodila ponedeljkov udar, ki je že tretji vojaški v Zahodni Afriki v manj kot dvanajstih mesecih po malijskem avgusta 2020 in gvinejskem septembra 2021. Članski status tako Malija kot Gvineje v ECOWASU, kot se glasi kratica omenjene gospodarske skupnosti, je začasno zamrznjen, proti obema državama pa so v veljavi sankcije. V prestolnici Burkina Fasa, Ouagadougou, je medtem potekal shod v podporo odstavitvi zdaj aretiranega predsednika Rocha Kaboréja in vojaškemu prevzemu oblasti, ki se ga je udeležilo več sto ljudi. V množici je bilo opaziti malijske in ruske zastave. Te naj bi služile kot poziv k oblikovanju vojaške vlade po malijskem vzoru, ki je nedavno še poglobila vezi z Rusijo, ko se je dogovorila za prihod plačancev družbe Wagner za boj proti islamističnim milicam. Prav nezadovoljstvo z razmerami, v katerih se morajo boriti proti tovrstnim oboroženim grupacijam, je v Burkina Fasu botrovalo vojaškemu udaru. Vodenje države je, vsaj za zdaj, prevzelo Patriotsko gibanje za varnost in obnovo, na čelu katerega je generalporočnik Paul-Henri Damiba.

Evropska Unija je pred Svetovno trgovinsko organizacijo sprožila postopek proti Kitajski glede gospodarskega pritiska, ki ga država izvaja na Litvo zaradi njenih stališč o Tajvanu. Kitajsko-litovski spor se je pričel junija lani, ko je Litva Tajvanu v prestolnici Vilni dovolila odprtje predstavništva, na plošči pročelja katerega se nahaja zapis Taiwan namesto Taipei, kot je praksa drugod po svetu. Poimenovanje, ne pa tudi odprtje predstavništva, je litvanski predsednik Gitanas Nausėda kasneje označil za napako. Kitajska se je odzvala z ohladitvijo diplomatskih odnosov z Litvo in blokado uvoza iz te države. Spor se je zaostril s predstavitvijo večmilijonskega sklada za naložbe, ki ga je januarja v Litvi ustanovil Tajvan. Sklad naj bi med drugim vlagal v litovsko polprevodniško, lasersko in biotehnološko industrijo.

Audio file
7. 9. 2021 – 15.00
Od uveljavitve bitcoina v Salvadorju do Pahorjevega dialogiziranja STA

Mednarodni denarni sklad, krajše IMF, je pozval Salvador k spremembi odločitve, da je kriptovaluta bitcoin zakonito plačilno sredstvo. Septembra lani je ta srednjeameriška država postala prva na svetu, ki je potrošnikom dovolila uporabo bitcoina v vseh transakcijah. To je v strahu pred inflacijo in nestabilnostjo v Salvadorju sprožilo množične proteste. Ob uvedbi kriptovalute kot zakonitega plačilnega sredstva je država vsakemu državljanu ob naložitvi spletne denarnice podarila trideset ameriških dolarjev, po državi pa je postavila več kot dvesto novih bankomatov. IMF je zato salvadorskega predsednika Nayiba Bukeleja pozval k spremembi te odločitve, obenem pa je zatrdil, da bo Salvador od sklada težko dobil posojilo v primeru izgube vrednosti kriptovalute. Bitcoin je recimo od vrha v začetku novembra izgubil več kot 40 odstotkov vrednosti.

Audio file
16. 4. 2020 – 17.00
Na Poljskem omejevanje pravic žensk pri odločanju za splav in kriminalizacija spolne vzgoje

Na Poljskem poročajo o smrti mlade Poljakinje, ki ji zdravniki niso želeli opraviti splava, kljub temu da je srce ploda nehalo biti. Sedemintridesetletna Agnieszka je v prvem trimesečju svoje nosečnosti nosila dvojčka. Konec decembra je obiskala bolnišnico v mestu Czestochowa zaradi bolečin. 23. decembra je prvemu plodu prenehalo biti srce, a ga zdravniki niso želeli odstraniti. Pri tem so se sklicevali na zakonodajo, ki prepoveduje poseg abortusa. Ta je dovoljen le v primeru ogroženosti življenja in zdravja matere ter v primeru utemeljenega suma, da je nosečnost posledica posilstva ali incesta. Teden dni kasneje je srčni utrip nehal biti tudi drugemu plodu, a so zdravniki s prekinitvijo nosečnosti čakali še dva dni. Agnieszka je umrla 25. januarja, v družini pa kot razlog navajajo septični šok. Zdravstveno osebje v uradni izjavi razloga za smrt ni navedla, a je namigovala, da je nosečnica trpela za Creutzfeldt-Jakobovo boleznijo, poznano tudi pod imenom bolezen norih krav. Bolnišnica je zapisala tudi, da je nosečnica zbolela z virusom covid, kljub temu da sta bila oba testa, ki ju je izvedla pred prihodom v bolnišnico, negativna.

Nemški parlament je začel s prvo tako imenovano orientacijsko razpravo o obveznem cepljenju. Vladni ministri, tudi kancler Olaf Scholz, so do nedavnega zatrjevali, da ne bo prišlo do uvedbe obveznega cepljenja, a so si ob jesenski preobremenjenosti bolnišnic premislili. V sklopu orientacijske razprave bodo različne skupine predstavile tri predloge: obvezno cepljenje za vse polnoletne, starejše od 50 let in neobvezno cepljenje. Do oblikovanja skupnega predloga, ki bi ga semaforska koalicija nato enotno vložila v parlament, ni prišlo zaradi notranjih razhajanj. Koalicijski poslanci bodo o predlogih tako glasovali po svoji vesti, pri čemer je pričakovati podporo obveznemu cepljenju med socialdemokrati in Zelenimi, nasprotovanje pa v delu liberalcev. Kot prva med evropskimi državami bo obvezno cepljenje, predvidoma naslednji teden, uvedla Avstrija.

Črnogorski časnik Vijesti je objavil temeljni sporazum med državo in Srbsko pravoslavno cerkvijo. Za razliko od prejšnjih pogajanj so tokrat pogajanja potekala med črnogorsko vlado in vodstvom Srpske pravoslavne cerkve v Beogradu in ne Metropolijo črnogorsko-primorsko, ki ima sedež v Cetinjah. Dokument priznava prisotnost in vlogo Srpske pravoslavne cerkve v Črni gori od časov apostolov dalje in zatrjuje njeno pravno kontinuiteto. Valda ni pristala na zahteve cerve po uvedbi dodatnih verskih praznikov med dela proste dni. Premier Zdravko Krivokapič je že včeraj pred pojavo dokumenta povedal, da je vlada sprejela dogovor in da je pripravljena na podpis temeljnega sporazuma med državo in cerkvijo v najrašme možnem času. Negotovosti sicer povzročajo spori znotraj vlade. Podpredsednik vlade Dritan Abazovič, ki sicer poskuša sestaviti novo manjšinsko vlado, ni bil na včerajšnji seji vlade, ampak na pogovorih s cervenimi voditelji v Beogradu. 

Robert Golob je uradno vstopil v politiko. Izvoljen je bil za predsednika stranke Gibanje Svoboda, ki se je preimenovala iz Stranke zelenih dejanj, krajše Z.dej. Podpredsednica stranke je postala nekdanja okrajna ljubljanska sodnica Urška Klakočar Zupančič, predsednica sveta stranke pa bo kardiologinja Mirta Koželj. Na tiskovni konferenci, ki je potekala ob robu kongresa stranke, je Golob pojasnil, zakaj so se odločili za poimenovanje »gibanje«.

Izjava



OFF je pripravila vajenka Tia, mentoriral je Fabjan.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.