V času, ko se katoliške množice obdarujejo, Južni Sudan ne zaostaja. Minister za informiranje Michael Makwei je včerajšnje zavzetje mesta Bor s strani državnih sil označil kot, navajamo: „Darilo vlade ljudem Južnega Sudana“. V Sudanu seveda ne poteka obdarovanje, prej obglavljanja. Uradnemu številu ubitih v dobrem tednu eskalacije nasilja – to ne presega 500 oseb ­– nasprotujejo v Združenih narodih. Predstavniki organizacije v Južnem Sudanu poročajo o treh razkritih množičnih grobiščih – enem v s strani upornikov pod poveljem junija odstavljenega podpredsednika vlade Rieaka Macharja še vedno zavzetem Bentiu, sicer umeščenem v osrčje nahajališč črnega zlata, in dveh v prestolnici Jubi. Ocene o umrlih se gibljejo med nekaj tisoč in več deset tisoč. Varnostni svet Združenih narodov je potrdil predlog Ban Ki-moona in s tem povečal število varnostnih sil v državi, tako policijskih kot vojaških, s slabih 8 tisoč na slabih 14 tisoč, medtem ko sta se predsednik Salva Kiir in uporni Riek Machar sporazumela, da pričneta pogovore v sosednji Etiopiji. Zahteve slednjega so, navajamo: „demokratične svobodne in pravične volitve“.

Francoski vrh pa meni, da je čas za postopen umik francoskih sil iz Malija. Do konca prihodnjega meseca naj bi se 2000 od 3000 vojakov umaknilo iz države in nadaljnjo kontrolo nad celotnim ozemljem prepustilo malijski vojski. Spomnimo, sever Malija so prevzeli Tuaregi v začetku lanskega leta in razglasili neodvisno državo Azawad. Kmalu po prevzetju so se v konflikt umešale še islamistične skupine tipa Al Kaida, trn v peti tako Tuaregov kot oblasti Malija. Medtem ko so Tuaregi navkljub podpisanemu premirju vpeti v sporadične boje z državnimi silami kot tudi skrajno verskimi skupinami, opazovalci menijo, da lahko umik francoskih sil ponovno omogoči predvsem prevlado slednjih in ponovno eskalacijo nasilja na severu Malija.

Eksploziji na policijski postaji v egiptovski Mansouri, v kateri je umrlo 17 ljudi, 150 pa je bilo ranjenih, so sledili napadi več sto ljudi na trgovine in avtomobile, ki naj bi bili v lasti Muslimanske bratovščine. Odgovornost za včerajšnji napad naj bi sicer prevzela salafistična skupina, Ansar Beit al-Makdisna, ki deluje na Sinajskem polotoku, a egiptovske oblasti trditev zanikajo. Prepovedane Muslimanske bratovščine sicer ne obtožujejo, jo je pa premier Hazem Beblavi v nagovoru po napadu omenil in označil za teroristično organizacijo. Medtem se Egipt sooča z obtožbami s strani mednarodnih človekoljubnih organizacij in uradov Združenih narodov zaradi nezakonitega zadrževanja vodstva Muslimanske bratovščine v priporu brez dostopa do odvetnikov in brez obtožnic od 3. julija dalje. Zaradi neusklajenosti izjav s strani različnih predstavnikov oblasti naj bi se ugotovilo, da pet bližjih svetovalcev odstavljenega in prav tako še vedno priprtega Mohameda Mursija ni bilo aretiranih 17. decembra, ampak že kar med 30. junijem in 3. julijem, od tedaj pa naj bi bili zadržani v vojaškem zaporu.

Predsedujoči Rusiji, Belorusiji in Kazahstanu so podpisali dogovor, s katerim spreminjajo dosedanjo Carinsko unijo v Evro-azijsko ekonomsko zvezo, obenem pa izrazili pričakovanja, da se zvezi pridruži tudi Ukrajina. Vladimir Putin je ob tem dejal, da zvezo ustvarjajo s ciljem jačanja gospodarstev, zagotavljanja harmoničnega razvoja in medsebojnega zbliževanja. Seveda ni šlo brez nekaj gorkih na račun Evropske unije.

Zaradi strahu pred nekdaj obstoječo zvezo, Sovjetsko zvezo, naj bi ameriška administracija šahu Mohamedu Reza Pahlaviju priporočala premestitev prestolnice Irana nekam na jug, dlje od meje s Sovjetsko zvezo. V tej smeri razmišljajo tudi člani iranskega parlamenta, ki so ustanovili komisijo, ki se bo ukvarjala z možnostjo premestitve prestolnice nadaljnji dve leti. Tokrat zaradi strahu pred uničujočim potresom, nevzdržnim prometom in onesnaženostjo, predvsem onesnaženostjo zraka. Predsedujoči parlamentu Ari Larijani je ob tem opozoril, da tovrstna odločitev ne more biti plod odločanja politike, ampak prej duhovne vodje Ajatole.

Anglo-saksonci pa tudi drugi prebivalci, med njimi avtohtona ljudstva severne Amerike in Kanade, so na udaru vremena in človeške neumnosti. V Britaniji so različne oblike prometa ohromljene, nekaj ljudi je zaradi vremenskih razmer umrlo, medtem ko je v Kanadi in osrednjem delu Združenih držav Amerike brez elektrike ostalo približno pol milijona ljudi, samo v Torontu 80 tisoč. V Kanadi oblasti sporočajo, da je toplina sicer všečna, a opozarjajo, da je boljša podhladitev kot pa zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Brez centralnega ogrevanja so se ljudje zatekli k izgorevanju različnega materiala za ogrevanje prostorov, pri tem pa pozabili na prezračevanje. Število zastrupitev se v zimskih mesecih vsakoletno poveča, včasih zaradi napak posameznika, včasih zaradi hitre gradnje in slabe prevetritve, včasih, kot v primeru Grčije, pa zaradi ekonomskih in finančnih razlogov.

Finančni razlogi naj bi botrovali manjšemu financiranju javnega radiotelevizijskega servisa Katalonije in outsourcanju različnih dejavnosti servisa. V protest medij prvič po restoraciji monarhije ni predvajal božičnega nagovora kralja Juana Carlosa.