Obveščevalno-preiskovalni OFF

V javnost je pricurljala prva uradna potrditev preiskave proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Do preiskave premierja, osumljenega podkupovanja, goljufij in izdaje zaupanja je prišlo po več kot pol leta špekulacij o Netanjahujevi vlogi v vsaj treh večjih korupcijskih aferah. Prva se nanaša na sprejemanje ilegalnih daril, ki so jih premier ali njegova družina prejeli od svojih poslovnih partnerjev, predvsem avstralskega milijarderja Jamesa Packerja in holivudskega producenta Arnona Milchana. Druga se nanaša na premierjeve poskuse sklenitve dogovora z medijsko hišo Yediot Ahronot. V zameno za naklonjeno poročanje naj bi Netanjahujeva vlada z zakonskimi ukrepi oslabila njene tekmece. Izraelsko državno tožilstvo računa na pričanje bivšega vodje premierjevega kabineta Arija Harrowa, ki naj bi bil prisoten ali imel podatke o teh dveh primerih.

Tretja, ločena preiskava se tiče Netanjahujevega bratranca in bivšega osebnega pravnika Davida Shimrona. Slednji je trenutno v hišnem priporu zaradi obtožbe konflikta interesov pri oblikovanju dve milijardi dolarjev vrednega nakupa podmornic in podpornih plovil med izraelsko vlado in nemško multinacionalko ThyssenKrupp. Shimron je bil namreč ThyssenKruppov glavni lobist v pogajanjih z vlado in naj bi v ta namen izkoristil svoj odnos s premierjem. Netanjahu do zdaj še ni bil osebno vpleten v preiskavo, je pa zaradi nje odstopilo s pozicij ali bilo priprtih več njegovih ožjih sodelavcev.

Diplomatski spor med Rusijo, Moldavijo in Romunijo se je zaostril z rusko oznanitvijo gospodarskih sankcij proti omenjenima državama. Sankcije sledijo moldavski razglasitvi ruskega namestnika premierja Dmitrija Rogozina za persono non grato, Romunija pa mu je prepovedala uporabo zračnega prostora. Rogozin naj bi si prepoved vstopa v državo prislužil zaradi izjav o Moldaviji, njeni vladi in prebivalcih v intervjuju za rusko televizijo 28. julija. Faktor v napetostih med diplomatskimi vrstami predstavlja tudi dejstvo, da je Rogozin posebni predstavnik za Pridnestrsko republiko, ki je svojo neodvisnost od Moldavije razglasila že leta 1990, Moldavija pa jo smatra za svoje ozemlje. Rusija ima vse od razpada Sovjetske zveze tam nastanjenih okoli 1200 vojakov. Spor prav tako odseva razhajanja med moldavsko vlado, ki preferira povezovanje z Zahodom, ter predsedniškim kabinetom Igorja Dodona, ki se zavzema za bolj pragmatične odnose z Rusijo. Povračilne sankcije s strani Rusije se dotikajo predvsem trgovine s hrano, prepovedali so namreč uvoz več ton moldavskih sliv ter uvedli začasno prepoved uvoza svinjine in izdelkov iz svinjine iz Romunije.

Turčija se po dveh letih gradnje pripravlja na odprtje največje vojaške postojanke izven svojega ozemlja, in to v Somaliji. Iz somalijskega obrambnega ministrstva so sporočili, da bo postojanka v bližini prestolnice Mogadišu služila kot vežbališče za somalijske varnostne sile v boju proti islamistični milici Al-Šabab ter ima kapacitete za urjenje okoli 1500 vojakov. V postojanki bo stalno nameščenih 200 turških vojakov in inštruktorjev, uradno pa bo začela obratovati septembra. Oznanilo s strani ministrstva je prišlo v javnost ravno v dneh, ko so borci Al-Šabab zavzeli mesto Leego na jugu države ter iz njega pregnali mirovniške sile, ki jih je tja nastanila Afriška Unija.

Interna revizija južnokorejske obveščevalne službe je potrdila, da je obveščevalna služba vodila kampanjo, katere namen je bil vplivati na izid predsedniških volitev leta 2012. Obveščevalci so ustanovili več deset enot, sestavljenih iz operativcev, ki so sicer zadolženi za psihološko vojno proti Severni Koreji. Njihova naloga je bila preko socialnih omrežij in drugih občil diskreditirati kandidata Demokratske stranke Moon Jae-ina. S tem so pomagali konzervativni kandidatki Park Geun-hye, ki je volitve zmagala s slabimi tremi odstotki prednosti. Park Geun-hye je bila sicer marca letos odstavljena zaradi vpletenosti v koruptivne posle, nasledil pa jo je njen nekdanji tekmec Moon Jae-in. Zaradi poskusa vpliva na rezultate volitev se trenutno na sodišču zagovarja tudi nekdanji direktor obveščevalne službe Won Sei-hoon.

Napetosti med Kitajsko in Indijo zaradi vojaške prisotnosti v himalajski regiji Donglang se nadaljujejo. V četrtek je kitajsko zunanje ministrstvo od Indije zahtevalo takojšen umik vseh vojaških enot ter prekinitev izgradnje infrastrukture na planoti. Ozemeljski spor, ki v osnovi poteka med Kitajsko in kraljevino Butan, se je začel junija zaradi kitajske gradnje ceste blizu mejnega območja. Mesec dni nazaj je dosegel nov zaplet, ko je Kitajska Indijo, ki podpira Butan, obtožila večanja vojaške prisotnosti in izvajanja vojaških priprav. Indijska vlada in obrambno ministrstvo vse obtožbe zavračata, a vztrajata na tem, da bodo za izboljšanje odnosov s Kitajsko izkoristili vse diplomatske vzvode.

Kosovski parlament na svojem prvem zasedanju po volitvah 12. junija ni uspel imenovati predsednika parlamenta. Koaliciji pod vodstvom Kosovske demokratske stranke, ki je na volitvah 12. junija prejela največ glasov, ni uspelo zagotoviti zadostne podpore iz vrst opozicije. Demokratska stranka je na volitvah prejela 39 sedežev v 120-članskem parlamentu, premalo za večino in samostojno oblikovanje vlade. Povezovanju z njo sta se zaenkrat odrekli obe opozicijski stranki, tako levo-nacionalistična stranka Samoopredelitev kot desnosredinska Kosovska demokratska liga. Izvolitev predsednika parlamenta je predpogoj za oblikovanje vlade. Z dnem imenovanja predsednika parlamenta začne teči 15 dnevni rok, v katerem mora mandatar sestaviti vlado. Nadaljnja nezmožnost imenovanja predsednika parlamenta bi tako odprla vrata morebitnim ponovnim volitvam.