Sinajska fundacija za človekove pravice poroča, da je Egipt začel gradnjo visoko varovanega območja za palestinske izgnance zaradi izraelskega genocida v puščavi Sinaj v neposredni bližini mejnega prehoda Rafa, kamor se je pred genocidno izraelsko vojsko zatekla večina prebivalcev okupirane Gaze. Območje, ograjeno s sedem metrov visoko ograjo, naj bi pod nadzorom egipčanske vojske zgradili v roku največ desetih dni.

Izraelska vojska je obstreljevala bolnišnico Naser v mestu Khan Junis na jugu Gaze, ki jo je okupirala pred več kot tednom dni in v kateri je ujetih več kot deset tisoč ljudi, saj so tudi ceste okoli bolnišnice uničene. V bolnišnici ni več pitne vode ne hrane. Izraelska vojska je ukazala evakuacijo iz bolnišnice, zatem pa je ljudi, ki so zapuščali bolnišnico, napadla z dronom. Ameriško zunanje ministrstvo je začelo preiskavo o izraelskem izstreljevanju belega fosforja v Libanonu.

Indijsko vrhovno sodišče je razveljavilo netransparenten del sistema financiranja predvolilnih kampanj, imenovan volilne obveznice, ki je zadnjih sedem let posameznikom in podjetjem omogočal, da finančno podpirajo politične stranke brez omejitev. Volilne obveznice je sodišče označilo za neustavne in državni Banki Indije ukazalo, naj shrani podatke oseb, ki so jih kupile, ter razkrije podatke političnih strank, ki so jih od donatorjev odkupile. Pobudo za ustavno presojo financiranja kampanj z netransparentnimi obveznicami so vložile opozicijske stranke in skupine civilne družbe, ker naj bi kratilo pravico državljanov, da izvedo, kdo financira stranke, hkrati pa so predstavniki opozicije trdili, da so volilne obveznice način pranja denarja. Največja upravičenka do obveznic je bila vladajoča stranka Bharatiya Janata, ki jo vodi premier Narendra Modi. Po sistemu je lahko oseba ali podjetje pri Banki Indije kupilo obveznice v vrednosti od enajst do več kot sto tisoč evrov in jih doniralo izbrani stranki, ki jih je nato zamenjala za gotovino. Obveznice niso bile obdavčene.

Indonezijski obrambni minister Prabowo Subianto je razglasil zmago na predsedniških volitvah. Nekdanji vojaški general, ki je ob koncu tridesetletne Suhartove diktature v prejšnjem stoletju služil kot general podpolkovnik in je povezan z mučenjem, izginotji ter drugimi kršitvami človekovih pravic, obljublja nadaljevanje modernizacije v Indoneziji. Preostala kandidata, nekdanjega guvernerja Džakarte Aniesa Baswedana in nekdanjega guvernerja Osrednje Jave Ganjarja Pranowa, je po neuradnih rezultatih premagal z 58 odstotki glasov. Dozdajšnji predsednik Joko Widodo, ljubkovalno Jokowi, je Subiantu izrazil podporo. Ta je sicer za predsedništvo v preteklosti kandidiral že dvakrat, a je izgubil prav proti Widodu. Slednji je na predsedniškem prestolu odsedel dva petletna mandata in na volitvah zato ni smel kandidirati. Uradne rezultate volitev bodo razglasili najkasneje dvajsetega marca. Za zmago v prvem krogu volitev kandidat potrebuje več kot 50 odstotkov vseh glasov in vsaj 20 odstotkov glasov v polovici posameznih provinc.

Južna Afrika je v Demokratično republiko Kongo poslala skoraj tri tisoč vojakov kot pomoč oblasti v boju proti odporniški skupini Gibanje 23. marec, krajše M23. Gibanje je obkolilo prestolnico Gomo in strateško mesto Sake, od Gome oddaljeno dobrih 20 kilometrov, ter več tisoč prebivalcev prisililo k begu. Konec prejšnjega leta se je končal neuspešen boj vzhodnoafriških držav proti gibanju M23, ki želi prevzeti nadzor nad naravnimi viri, kot sta kobalt in baker, ki se izkoriščajo pri proizvodnji elektronskih izdelkov. Gibanje je bilo do leta 2012 del vojske demokratične republike, nato pa se je od nje odcepilo. Po letu 2013 je Gibanje v Demokratični republiki Kongo poniknilo, leta 2021 pa je s pomočjo ruandskega financiranja zopet začelo boje. Boji so se zaostrili marca 2022, ko je gibanje M23 bombardiralo vojaške enote in civiliste na vzhodu države.

Premier Robert Golob je v državni zbor poslal obvestilo o odstopu pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan, nekdanje članice Socialnih demokratov. Prva izredna seja o odstopu Švarc Pipan, ki je podpisala pogodbo o nakupu zapuščene zgradbe na Litijski cesti v vrednosti skoraj 8 milijonov evrov, bo v petek. Vodenje ministrstva bo začasno prevzel najsposobnejši izmed vseh možnih kandidatov, Golob sam. Vlada je na predlog Švarc Pipan razrešila Igorja Šoltesa s položaja državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu. Socialni demokrati njegovega odstopa niso zahtevali, hmm … Ministrstvo poroča, da so ga razrešili zaradi njegove objektivne odgovornosti v zvezi z nakupom zgradbe na Litijski. Tudi če Švarc Pipan ne bi predlagala Šoltesove razrešitve, bi se njegov mandat končal hkrati z mandatom ministrice.

Potem ko je doktor davčnih utaj Rok Snežič včeraj zatrdil, da do Finančne uprave Republike Slovenije, krajše Fursa, nima neporavnanih dolgov, so v upravi razkrili, da ji pravzaprav dolguje več kot pet tisoč evrov, poleg tega pa proti Snežiču vodijo izvršbo, ki jo terja sodišče. Gre za terjatve v skupni vrednosti skoraj pol milijona evrov; ta sredstva je Snežič prislužil nezakonito in so ga zato pravnomočno obsodili zaradi goljufije, davčne utaje in pranja denarja. Snežič je tako rekoč gol zabil sam sebi, saj je prvi spregovoril o davčnih tajnostih. Ker je to storil nepopolno, je lahko davčni organ po Zakonu o davčnem postopku razkril podatke o njegovih dolgovih. Furs mu je pred pol leta zasegel tudi avto znamke Maserati. Lastnik vozila naj bi bil po Snežičevih besedah njegov poslovni partner Dario Ivanković, ki zdaj zaradi zasega toži Slovenijo na sodišču v Banjaluki in zahteva približno 80 tisoč evrov odškodnine. Furs medtem ugotavlja, da je na podlagi zbranih dokazov dejanski lastnik maseratija ipak Snežič, ki ga je v času rubeža tudi posedoval.

Izvršni odbori sindikatov več kot 500 turških delavcev, ki gradijo drugi tir med Divačo in Koprom, so dosegli dogovor s podjetji Yapi Merkezi, YM Construction, Yorpol in Türkcan in preklicali celodnevno stavko, napovedano za danes. Stavko so napovedali zaradi slabih delovnih pogojev, prevelikega števila nadur, prenapornih delovnih dnevov in neizplačila socialnih dodatkov. Zahtevali so povišanje osnovnih plač za 30 odstotkov, začenši s februarjem, izplačilo dodatka za prevoz in vseh nadur od začetka dela, ureditev varnosti in zdravja pri delu ter ureditev pogojev bivanja. Kako so potekala pogajanja in kakšen je končni dogovor, nam je povedal glavni pogajalec Sindikata gradbenih delavcev Slovenije, Oskar Komac.

Izjava

Državna revizijska komisija je zaradi napak v postopku razveljavila razpis Univerze v Ljubljani za gradnjo novih prostorov veterinarske fakultete. Univerza je za gradnjo izbrala avstrijsko podjetje Strabag. Zahtevek za revizijo je vložilo novomeško Cestno-gradbeno podjetje, krajše CGP, ki je prav tako sodelovalo na razpisu. Revizijska komisija je ugotovila, da univerza v dvofaznem izbirnem postopku ni ravnala v skladu z zakonom, saj je o primernosti kandidatov sklepala šele v odločitvi o oddaji javnega naročila, ne pa v prvi fazi postopka. V prvi fazi bi torej morala odločiti o usposobljenosti kandidatov, v drugi pa kandidate povabiti k oddaji ponudb. Strabag bi nove prostore veterinarske fakultete v Mestnem logu zgradil za 46 milijonov evrov, CGP pa za nekaj manj kot 50 milijonov evrov. Tretji kandidat, Makro 5 Gradnje, je dal ponudbo za gradnjo v višini okoli 54 milijonov evrov.

Vir slike: Wikimedia Commons