Mehiška vlada je na sodišču v Bostonu vložila tožbo proti nekaterim ameriškim proizvajalcem orožja, ki naj bi bili sokrivi za obsežno nasilje, povezano s preprodajanjem drog. Podjetja naj bi škodo povzročala s svojo tržno strategijo, ki omogoča nezakonite prodaje orožja narkomanskim kartelom in drugim kriminalcem. Mehika zahteva približno 10 milijard dolarjev odškodnine, končni uspeh pa je bržkone malo verjeten. Mehika ima sicer zelo visoko stopnjo umorov, v lanskem letu so jih zabeležili skoraj 35 tisoč. Leta 2019 naj bi bilo več kot 17 tisoč umorov povezanih s pretihotapljenim orožjem.

Avstralski premier Scott Morrison je oznanil, da bo avstralska vlada ustanovila sklad, ki bo namenjen reparacijam za generacije avstralskih domorodcev, ki so bili kot otroci na silo vzeti iz svojih družin in predani v rejništvo. Za sklad bo namenjenih okoli 237 milijonov evrov, posameznikom pa bodo namenjena finančna izplačila v višini okoli 47 tisoč evrov. Med žrtvami so bili tisoči domorodcev, ki so bili v dvajsetem stoletju, vse do sedemdesetih let odvzeti iz domov in predani belskim družinam kot del asimilacijskega programa avstralske vlade. Sklad je bil ustanovljen tri mesece po tem, ko je skupina domorodnih družin sprožila pravni postopek proti avstralski vladi, da bi žrtvam zagotovila finančna nadomestila.

Francoski državni svet oziroma glavno francosko upravno sodišče je vladi Emmanuela Macrona naložilo 10 milijonov evrov kazni zaradi nezadovoljivega ukrepanja v zvezi s prekomerno onesnaženostjo zraka v državi. Lani je sodišče odločilo, da se vlada ni držala odredbe sodišča iz leta 2017 za omejitev onesnaženja, ki je vladi naložilo, da v šestih mesecih sprejme popravne ukrepe ali pa vsakih šest mesecev plača 10-milijonsko globo, dokler se ne izboljša kakovost zraka. Odškodnina naj bi bila razdeljena med različne organizacije in agencije, ki se borijo proti onesnaženju zraka.

Brazilsko vrhovno sodišče je odredilo preiskavo zoper predsednika države Jaira Bolsonara zaradi njegovih izjav o možnosti prevar na volitvah. Bolsonaro, ki mu je v javnomnenjskih anketah podpora padla, že dlje časa trdi, da elektronski sistem za glasovanje omogoča možnost goljufij, in zahteva, da se na predsedniških volitvah naslednje leto po elektronskem glasovanju natisnejo papirnata potrdila. Po mnenju vrhovnega sodišča gre za neutemeljene izjave, v preiskavi pa bodo ugotavljali, ali je šlo pri Bolsonarovih besedah za obrekovanje ali za spodbujanje kriminalnih dejanj. Vrhovno sodišče Bolsonarovo vlado sicer že dlje časa preiskuje zaradi širjenja lažnih novic, ločeno preiskavo pa je ta teden odprlo tudi brazilsko volilno sodišče, ki Bolsonara med drugim sumi zlorabe položaja, neprimerne uporabe uradnih komunikacijskih kanalov ter korupcije.

V Iranu je Ebrahim Raisi prisegel kot novi predsednik države, šesti po vrsti v obdobju po islamski revoluciji leta 1979. Raisija je za predsednika že v torek na slovesnosti potrdil vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, danes pa je prisegel še pred parlamentom. Raisi je na junijskih volitvah dobil 72 odstotkov vseh glasov, a ob rekordno nizki, 48-odstotni udeležbi. Ta je posledica tudi dejstva, da iranske oblasti skrbno izbirajo “primerne” kandidate, zaradi česar jih večina izpade že pred pričetkom volitev. Raisi velja za pripadnika skrajno konservativne struje, posebej v primerjavi s predhodnikom Hassanom Rouhanijem  Ko bo Raisi uradno predstavil svoj kabinet, se bodo na Dunaju nadaljevali pogovori glede morebitne obnovitve jedrskega dogovora z ZDA. Raisi sicer dogovora, ki je bil sklenjen pod Rouhanijevim vodstvom, nikoli ni zagovarjal, bo pa morda pristal na kompromise, saj je ena njegovih ključnih nalog odprava ameriških sankcij, ki močno obremenjujejo iransko gospodarstvo.

Izraelska vojska je na jug Libanona izvedla zračni napad, potem ko je bilo proti Izraelu sproženih več raket. Na jugu Libanona sicer deluje več militantnih skupin, a vir izstreljenih raket še ni ugotovljen. Izraelsko obrambno ministrstvo je eskalacijo nasilja, ki sicer sledi več manjšim incidentom v zadnjih mesecih, opravičilo z besedami, da je krivda na strani libanonske vlade, opozorilo pa je pred novimi napadi na Izrael.

V notranjepolitičnih novicah iz Izraela najbolj odmeva sprejem proračuna, prvega po treh letih. Sprejem proračuna v višini 158 milijard evrov je z zadovoljstvom pospremila arabska stranka Mansourja Abbasa, ki si je priborila dobrih 13 milijard evrov, ki bodo namenjeni za Arabce v državi – približno dvakrat več kot v prejšnjih proračunih. Ob proračunu so izraelski poslanci sprejeli tudi ekonomski načrt, ki med drugim predvideva zvišanje starosti za upokojitev za ženske na 65 let.

Vlada je sprejela odlok o načinu ugotavljanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranosti – krajše PCT. Če bo preverjanje pogojev potekalo z odčitavanjem kode QR v aplikaciji, bosta na vpogled osebno ime ter letnica rojstva preverjane osebe. Potem ko naj bi prva različica aplikacije dopuščala prevelik poseg v zasebnost, druga pa je dopuščala možnost zlorab, trenutni odlok postavlja podlago za vmesno rešitev. Nataša Pirc Musar, odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka, meni, da gre pri predlagani rešitvi za napredek.

Izjava

Vendar pa se utegne pred uveljavitvijo aplikacije za preverjanje pogoja PCT ponovno zaplesti. Pirc Musar omeni dve ključni težavi pri sprejetem odloku.

Izjava

Glavna težava torej ostaja ta, da vlada zadeve, ki se tičejo človekovih pravic, poskuša urejati z odloki. Zaradi tega je ustavno sodišče razveljavilo Zakon o nalezljivih boleznih.

Izjava