Lepo pozdravljeni v OFF-u na poprej imenovani dan OF oziroma na dan upora proti okupatorju. Začenjamo z uporom avtohtonih prebivalcev Brazilije. Okoli 2000 jih je v prestolnici Brasilia protestiralo proti novim pravilom glede ozemelj avtohtonih prebivalcev, ki jih je uvedla vlada Michela Temerja. Razmejitev, katera ozemlja pripadajo avtohtonim ljudstvom, je zahtevala že ustava iz leta 1988, ki je zanjo postavila petletni rok, a proces še vedno ni končan. Leta 2017 je Temerjeva vlada uvedla pravilo, da lahko vlada avtohtonim prebivalcem dodeli samo ozemlja, ki so jih ti naseljevali leta 1988, ko je nova ustava stopila v veljavo. Pravilo so podprli poslanci, člani tako imenovanega podeželjskega kluba, ki so Temerjevi zavezniki in zastopajo interese podeželskih posestnikov. Ti se zavzemajo za izkoriščanje več zemlje, kar bi po njihovem prineslo razvoj in službe v podeželske dele države.

Avtohtoni prebivalci opozarjajo, da se jim godi krivica, saj so bili med vojaško diktaturo med letoma 1964 in 1985, ki so jo podpirale tudi Združene države Amerike, podvrženi mnogim razlastitvam ter tako ne bodo upravičeni do mnogih ozemelj, na katerih so prej živeli. Odvzeli bi jim lahko tudi že priznana ozemlja, ki bi jih uporabili za izsekavanje gozdov, za kmetovanje ali pašnike. Prejšnji mesec je tudi pisarna javnega tožilca nastopila proti pravilu z argumentom, da krši pravice, ki so zagotovljene v ustavi.

V Siriji pa se ozemlja oziroma nepremičnine odvzemajo po drugačnem ključu. Sirski predsednik Bašar al Asad je izdal dekret, s katerim bi razlastil vse, ki ne bi dokazali lastništva zgradb v 30 dneh po objavi načrta obnove urbanega območja. Ta se tiče tako lastnikov stavb kot stanovanj in zemljišč. Mnogi bodo imeli tudi težave z dokazovanjem lastništva, saj je po podatkih Svetovne banke zemljiška knjiga pokrivala zgolj polovico Sirije, mnogo uradnih listin pa je bilo v vojni uničenih. Nemčija je bila zaradi te odločitve razjarjena, saj naj bi favorizirala sirski vladi naklonjene ljudi in oteževala vrnitev v domovino ostalim. Tako je v Organizaciji združenih narodov že pozvala sirsko zaveznico Rusijo, naj to prepreči.

Ameriška veleposlanica v Združenih narodih Nikki Haley je izrazila negodovanje do 192 ostalih članic te organizacije, saj naj bi prepogosto glasovale drugače kot Združene države Amerike. Obnovila je tudi grožnjo, da bodo ZDA prenehale s pomočjo državam, ki glasujejo drugače kot ZDA. Lani je v Generalni skupščini enako kot ZDA glasovalo deset odstotkov manj držav kot leto prej. Čeprav OZN temelji na suvereni enakosti vseh članic, so očitno nekatere članice “bolj enake” kot druge.

Ministrstvo za domovinsko varnost ZDA je sporočilo, da bo ukinilo status priseljencev iz Nepala, ki jim ga je ZDA podelila po potresu v Nepalu leta 2015. Status jim velja do junija 2019; imajo torej leto dni časa, da si spremenijo status ali zapustijo državo. Kot razlog so navedli izboljšanje razmer v Nepalu po potresu in zadovoljivo zmožnost Nepala, da poskrbi za svoje državljane. Pod Trumpovo vladavino so oblasti ta status že ukinile ljudem iz več držav, med drugim iz Nikaragve, Haitija in El Salvadorja.

Prvič po korejski vojni leta 1953 je na ozemlje Južne Koreje stopil voditelj Severne Koreje. Mon Jae In in Kim Jong Un sta se zjutraj srečala na demilitariziranem območju med obema državama. Najprej sta se na Kimovo pobudo odpravila čez mejo v Severno Korejo. Južnokorejski predsednik je sprva omahoval, a ga je Kim odločno prijel za roko in ga popeljal čez mejno črto. Nato sta se z roko v roki sprehodila nazaj do hiše miru na ozemlje Južne Koreje. Obredno sta skupaj zasadila tudi borovo drevo z zemljo in vodo iz obeh držav in pripisom “Sejanje miru in blaginje”. Kim Jong Un se je zavezal tudi k popolni denuklearizaciji otoka, južnokorejski predsednik pa bo po dogovoru letos obiskal Pjongjang.

Srbija je kot odgovor na hrvaško prepoved vstopa srbskemu obrambnemu ministru Aleksandru Vulinu prepovedala vstop v Srbijo hrvaškemu obrambnemu ministru Damirju Krstičeviću. Hrvaška je prejšnji teden ministru Vulinu prepovedala prisostvovanje na spominski slovesnosti v koncentracijskem taborišču Jasenovac, domnevno zaradi njegovih preteklih izjav, kot je recimo, da ustaši niso nikoli zares odšli iz hrvaške politike. Vulin je na prepoved burno odgovoril, da njegova prisotnost tam ni v domeni hrvaških ministrov, ampak gre za odločitev vrhovnega poveljnika srbske vojske Aleksandra Vučića.

Krajane hrvaškega mesta Vodice je razburil nasad cvetja pred zgradbo stare občine. Po prenovi sistema za odvajanje deževnice so  nasad rož v obliki hrvaškega grba zaradi pomanjkanja prostora spremenili v nasad v obliki cveta. Eden od  krajanov je v obliki videl rdečo peterokrako zvezdo - in je s svojim kamionom zapeljal kar po nasadu. Vidno vznemirjen  Jaroslav Juričev Sudac, prostovoljec v hrvaški osamosvojitveni vojni in tankist 113. šibenske brigade, je dejal, da ni dostojno in primerno, da je tak znak samo 50 metrov od spomenika hrvaških braniteljev ter da naj se sanira in ga vrne v prejšnje stanje, drugače bo to opravil sam na lastne stroške. Stanko Birin, direktor občinskega podjetja Leć, je razložil, da je cvet simbol Turistične zveze Vodic in da so bile zasajene oranžne begonije, ki se še niso odprle. Županja Vodic Nelka Tomić je kratko komentirala: “Zvezda ima ostre, ne zaokrožene robove, in jaz osebno tu vidim obliko cveta, ki je sicer simbol naše turistične zveze”.