Off Študentskih protestov

Off Študentskih protestov

Aktualno-politična novica
12. 3. 2014 - 14.00
 / OFF

V nemirih v Venezueli je bil ubit Daniel Tinoco, voditelj študentskega protestnega gibanja. Študenti v državi težijo predvsem k neoliberalni agendi in se ne strinjajo s socialno politiko države, ki jim onemogoča hitro bogatenje. Interesi se krešejo, ljudje pa umirajo. Po zadnjih podatkih je v protestih v Venezueli umrlo 22 ljudi. Več o procesu protestov v Venezueli in o povezavi s poskusom puča iz leta 2002 z nami deli George Ciccarello Mar, profesor političnih znanosti iz Caracasa:

Izjava je na voljo v posnetku.

                                                                                                      

Libijski parlament je odstavil začasnega premierja Ali Zeidana in izdal zaporni nalog zaradi očitkov korupcije. Vzvod izglasovanja nezaupnice je bil pobeg tankerja s severnokorejsko zastavo iz pristanišča, ki je pod nadzorom islamistične militantne skupine, v mednarodne vode. Omenjena militantna skupina skuša pridobiti pristojnosti nad izvozom nafte, vendar Združene države podpirajo prevlado libijske vlade. Odstavljeni predsednik je že pobegnil iz države, nadomestil pa ga je obrambni minister Abdulah al Tani.

V Ugandi je Koalicija civilndružbenih in humanitarnih organizacij podala peticijo proti zakonu, ki zaostruje prepoved homoseksualnosti. Zakon, ki ga je konec februarja podpisal predsednik Yoweri Museveni  je radikaliziral že tako homofobne zakone, ki prepovedujejo zločine proti - očitno heteroseksualni - naravi. Zakonski ukrepi, med katerimi je kriminalizacija promocije homoseksualnosti, dotikanja z namenom storitve homoseksualnosti in prostorov, namenjenih homoseksualnim aktivnostim, so po mnenju civilne družbe neustavni. Kršijo namreč pravico do enakosti pred zakonom kot tudi svobodo govora, misli, izražanja, združevanja, civilne aktivnosti in zasebnosti ter povečujejo stigamtizacijo in homofobijo. Peticija bo v primeru uspešne implementacije zahtevala več mesecev, morda celo let, da bo dosegla svoj namen, zaradi česar je civilna družba prav tako podala odredbo proti prakticiranju tega zakona do razrešitve peticije v sodnih dvoranah.

V Turčiji so izbruhnili novi protesi, potem ko je v istanbulski bolnici umrl Berkin Elvan, štirinajstletnik, ki je bil v skoraj enoletni komi zaradi granate solzilca, ki ga je zadela v glavo na lanskoletnih protestih. Pred bolnico se je zbralo več kot tisoč ljudi, ki so zaradi omenjene situacije protestirali. Policija je zoper njih ponovno uporabila solzilec in vodni top. Mladoletnik, ki je - po besedah njegove družine - lansko leto odšel kupit kruh in se ujel v spopad med protivladnimi protestniki in policijo, je postal žrtev prav slednje. Tako je postal simbol žrtev državnega represivnega organa v Turčiji. V omenjeni državi se že skoraj eno leto odvijajo protivladni protesti, potem ko je premier Erdogan želel spremeniti park Gezi v nakupovalno središče.

Ukrajinski začasni predsednik Oleksandr Turčinov je napovedal, da ne bo poslal vojske na Krim v primeru njegove odcepitve. Referendum, na katerem se bo odločala neodvisnost južnovzhodnega polotoka od Ukrajine in bo izveden na pobudo nove krimske vlade, bo sicer potekal to nedeljo. Začasni ukrajinski voditelj je omenjeno odločitev za neintervencijo pojasnil zaradi vse večjega zbiranja ruskih tankov na vzhodni državni meji, saj naj bi šlo za taktično potezo voditeljev v Kremlju. Pravi, da bi kakršenkoli umik vojaških sil z vzhodnega predela države odprl pot ruski invaziji na Ukrajino. Zahodne sile ob tem še premlevajo načrte za ekonomske sankcije, ki jih napovedujejo nekaterim ruskim funkcionarjem, če ne bodo oblikovali diplomacijske skupine za nadaljna pogajanja.

Evropska komisija bo institucionalizirala postopke sankcioniranja držav članic, ki kršijo vladavino prava. Sedaj bo ob zaznavi kršitve komisija najprej izrekla opozorilo državam članicam, čemur bo sledilo priporočilo, ki bo opredelilo časovni rok zahtevanih sprememb in njihovo vsebino. Temu bo sledilo redno preverjanje s strani komisije, kjer bo v primeru neupoštevanja časovnega roka implementirala člen 7, ki odteguje pravico glasovanja na ravni Evropske unije. Ta je bil do sedaj uporabljen le enkrat, in sicer ob združitvi desnosredinske stranke z radikalno desno stranko v Avstriji leta 2000. Institucionalizacija naj bi ponudila pravni okvir že obstoječi praksi komisije, ki skuša s tem preprečiti potencialne grožnje s strani držav članic.

 

Preiskava trgovanja z organi na Kosovu se nadaljuje. Clint Williams, vodilni tožilec znotraj posebne enote Evropske unije za preiskovanje zločinov - Special Investigative Task Force - je ob obisku Kosova tega pozval, naj sodeluje v preiskavi, ki je že v poročilu leta 2010 obtožila sodelovanje Osvobodilne vojske Kosova, med katerimi je tudi sedanji premeier Hashim Thaci, pri prodaji organov srbskih in drugih zapornikov v Albaniji med vojno leta 1998 in 1999. Ugotovitve preiskave, ki sicer še poteka, uradniki Kosova zanikajo. Obisk Wiliamsa na Kosovu je nastopil nekaj tednov po razkritju osnutka statuta za nov mednarodni tribunal, ki bo imel pristojnost sojenja kriminalom, med drugim zadevajoč genocid, zločine proti človeštvu in vojne zločine na prostoru Kosova.

Rudarji v trboveljsko-hrastniškem rudniku zaradi neizpalčanih prejemkov nadaljujejo stavko. Trboveljski knapi čakajo na izplačilo februarske plače, ob tem pa še vedno zahtevajo  odpravnine za sto petintrideset presežnih rudarjev in razvojno strategijo za Zasavje, saj naj bi se rudnik do leta 2018 zaprl. Pozno zvečer je rudarje obiskala premierka Alenka Bratušek in jim osebno zagotovila, da bo uredila odpravnine, da ima denar za februarske plače, pa je rudarjem zagotovilo tudi vodstvo rudnika, medtem ko bodo plače za marec in odpravnine na voljo šele z morebitno prodajo premoženja rudnika. A rudarjev niso prepričali, zato še vedno ostajajo v rovu. V podporo pa so jim prišli njihovi velenjski rudarski tovariši.

Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da mora Slovenija v roku treh mesecev šestim izbrisanim izplačati odškodnino za materialno škodo v skupni višini dvesto štirideset tisoč evrov. Tožbo je leta 2006 na evropsko sodišče vložilo enajst izbrisanih, od teh jih je šest dobilo uveljavljeno zahtevo. Takrat je evropsko sodišče zahtevalo od Slovenije, da šestim povrne nematerialni del škode v višini dvajset tisoč evrov. Danes pa je evropski senat sprejel še odločitev o materialni škodi. Več o tem Katarina Vučko iz Mirovnega inštituta:

Izjava je na voljo v posnetku.

Predsednika krovnih manjšinskih organizacij v Italiji, Drago Štoka iz Sveta slovenskih organizacij in Rudi Pavšič iz Slovenske kulturno-gospodarske zbornice, sta na na ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca naslovila pismo, v katerem sta ga seznanila s situacijo edine slovenske knjigarne v Italiji, Tržaške knjigarne. Tej zaradi slabe finančne situacije grozi zaprtje. Govorili smo z Rudijem Pavšičem.

Izjava je na voljo v posnetku.

 

OFF sta pripravila vajenca Tit in Jakil ter uradni APR.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness