Norveško vrhovno sodišče začenja obravnavo o pravicah do lova na snežne rake v okolici otočja Svalbard. Odločitev bi lahko imela posledice za pravice do črpanja nafte v norveški Arktiki. Norveška je lani zasegla latvijsko plovilo, ki je na območju kontinentalne police Svalbarda lovilo snežne rake na podlagi dovoljenja Evropske komisije. Spor glede pravic izhaja iz različnih interpretacij pogodbe iz leta 1920, v kateri je sedem evropskih držav ter ZDA in Japonska Norveški priznalo suverenost nad Svalbardom pod pogojem, da ohranijo popoln dostop do tamkajšnjih voda. Interpretacije pa se razlikujejo na točki, ali ta dostop obsega zgolj ribolov ali tudi dostop do morskega dna. Raki so namreč v mednarodnem pravu klasificirani kot bitja, vezana na morsko dno, in ne kot ribe. V kolikor bi Evropska unija dobila pravico do lovljenja rakov, bi to predstavljalo močan argument za evropske pravice tudi do ostalih dobrin na morskem dnu, med katere spadata tudi nafta in plin. Po oceni Združenih držav Amerike se pod arktičnim dnom skriva dobra petina neodkritih zalog nafte.

Na južnih obalah Severnega morja pa bo danes v britanskem parlamentu potekalo glasovanje o dogovoru o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Medtem ko se britanska politika ne more poenotiti glede načina izstopa, pa so Ferski otoki izbrali gotovost. Tamkajšnji minister za trgovino je oznanil, da bo otočje, ki ima status avtonomne države pod dansko krono, še ta mesec z Združenim kraljestvom podpisalo prostotrgovinski sporazum. Združeno kraljestvo je največji izvozni trg Ferskih otokov, skoraj celoten izvoz pa predstavljajo ribe.

Negotovost glede brexita je pripomogla tudi k upočasnjevanju nemškega gospodarstva. To je letos po podatkih Zveznega statističnega urada zabeležilo 1,5 odstotno rast, kar je najmanj v zadnjih petih letih. Nemško gospodarstvo je močno odvisno od izvoznega sektorja, šibek izvoz pa je k upočasnjevanju rasti pripomogel največji delež. Poleg kaotičnega brexita je k upadu nemškega izvoza pripomoglo tudi krčenje uvoza na Kitajskem, ki je največja nemška trgovinska partnerica. Kitajska se sooča z nevarnostjo ameriških carin in razdolževanjem gospodarstva, oboje pa pripomore k manjšemu uvozu. Tako je prvič od leta 1990 na Kitajskem upadla prodaja avtomobilov - enega izmed pomembnejših nemških izvoznih produktov.

Na Poljskem se je zbralo več tisoč ljudi, potem ko je v bolnici umrl župan Gdanska Pawel Adamowicz. Moški, ki je Adamowicza v nedeljo zabodel na dobrodelni prireditvi, trdi, da je bil v zaporu mučen, za kar naj bi bila odgovorna takrat vladajoča stranka Državljanska platforma, ki ji je pripadal tudi Adamowicz. Protestniki izpostavljajo, da naj bi bila za umor soodgovorna tudi retorika poljske vladajoče stranke Zakon in pravičnost. Ta je med drugim javnim službam prepovedala sodelovanje na dotični dobrodelni prireditvi zaradi njene liberalne naravnanosti.

Mednarodno kazensko sodišče je nekdanjega predsednika Slonokoščene obale Laurenta Gbagboja oprostilo zločinov proti človečnosti. Tožilstvo je Gbagboju očitalo odgovornost za povolilno nasilje v državi v letih 2010 in 2011, potem ko ta ni priznal poraza. Državljansko vojno v največji izvoznici kakava na svetu je končala intervencija francoske vojske, ki je omogočila Gbagbojevo aretacijo. Gbagbo je prvi nekdanji voditelj države, ki mu je sodilo Mednarodno kazensko sodišče.

Gabonski predsednik Ali Bongo se je po dvomesečni odsotnosti vrnil v državo. Pretekla dva meseca je Bongo preživel v Maroku, kjer je okreval za srčno kapjo. Medtem je minuli ponedeljek skupina vojaških časnikov zavzela prostore nacionalne televizije v prestolnici Libreville in neupešno poskusila prevzeti oblast. Poskus državnega udara je ustavila žendarmerija, ki odgovarja neposredno predsedniku.

Predsednik makedonskega parlamenta Talat Xhaferi je podpisal zakon, ki daje albanščini status uradnega jezika. Podpis bo v kratkem objavljen v uradnem listu, s čimer bo stopil v veljavo navkljub nasprotovanju predsednika Gjorjeta Ivanova. Predsednik, ki je še vedno lojalen nekdaj vladajoči stranki VMRO-DPMNE, že od marca zavrača podpis zakona, ki ga je bil ravno zaradi Ivanovega nasprotovanja parlament primoran sprejeti dvakrat. Iz VMRO-DPMNE so sporočili, da je sprejem zakona brez predsednikovega podpisa kaznivo dejanje, za katero je predvidena zaporna kazen.