Po neuradnih podatkih, ki jih prenaša tednik Mladina, je Ustavno sodišče razveljavilo 10.b člen Zakona o tujcih, ki je bil sprejet v času vlade vrlega pravnika Mira Cerarja in ob razglasitvi “spremenjenih razmer” policiji teoretično omogoča sistematično zavračanje vseh prošenj za azil že na meji, in to brez individualne obravnave, ki po mednarodnem pravu pripada vsakemu posamezniku. Ustavni sodniki so bili v odločitvi tako rekoč enotni z osmimi glasovi za razveljavitev in samo enim proti. Ta člen sicer ni nikoli bil uveljavljen, kar pa ne pomeni, da slovenska policija na južni meji ne sodeluje v zavračanju migrantov ne glede na izraženo prošnjo po azilu. 

Turška vojska je skupaj s svojimi sirskimi kompradorji prečkala reko Evfrat in pričela z dolgo pričakovanim napadom na ozemlja pod nadzorom kurdskih sil. Združene države Amerike, ki so do sedaj delovale kot garant za varnost Kurdov pred turško agresijo na severovzhodu Sirije, so očitno dale tiho privolitev Ankari, ki sedaj namerava na svoji južni meji vzpostaviti tako imenovano varno cono. Ta bo Turčiji služila kot tampon cona pred Kurdi, ki jih dojemajo kot glavno grožnjo, še bolj kot recimo Islamska država, proti kateri se s pomočjo Zahodnih zaveznic leta bojujejo večinsko kurdske Sirske demokratske sile. Po vzpostavitvi varne cone bo Turčija predvidoma tja izselila okoli 2 milijona sirskih beguncev, kar bo znatno spremenilo demografsko sliko območja.

Tunizijsko prizivno sodišče je pet dni pred drugim krogom predsedniških volitev osvobodilo kandidata Nabila Karuija iz pripora v Tunisu. Medijski mogul Karui je na podlagi obtožnice iz leta 2016 v pridržanju že od avgusta, kljub temu pa mu je s 15 odstotki glasov uspel preboj v drugi krog, prav tako pa je njegova stranka minulo nedeljo osvojila 38 sedežev v 217-članskem parlamentu, s čimer je postala druga največja stranka v državi. V drugem krogu se bo Karui spopadel s pravnikom in nestrankarskim kandidatom Kaisom Sajedom.

V Ekvadorju se s splošno stavko zaostrujejo protivladne demonstracije proti varčevalnim ukrepom vlade predsednika Lenina Morena. En teden od začetka protestov, ki jih je sprožila nenadna podražitev goriva, vlada še vedno zaseda v obalnem Guayaquilu, saj ulice Quita še vedno zasedajo ljudje, nezadovoljni nad neoliberalnimi politikami, ki jih zahteva Mednarodni denarni sklad v okviru večmilijardnega posojila Ekvadorju. Protestniško gibanje tvori več različnih struj, posebej izraženi med njimi pa so glasovi staroselcev.

Potem ko so propadla pogajanja med hrvaško vlado in šolskimi sindikati, se je danes začela stavka zaposlenih v osnovnih in srednjih šolah po celotni Hrvaški. Sanja Šprem in Branimir Mihalinec, predsednika Sindikata hrvaških učiteljev oziroma Neodvisnega sindikata zaposlenih v srednjih šolah, sta pojasnila, da bo od jutri dalje stavka “cirkularne” narave, kar pomeni, da stavka ne bo potekala po celi državi, pač pa izmenično v določenih županijah. Pogajalski strani nista nikakor uspeli priti do konsenza glede povišanja plač: sindikati so vztrajali pri povišici v višini šest odstotkov, vlada pa ni pristala na več kot štiri odstotke, pa še to postopoma do konca šolskega leta 2019-20. Na stran učiteljev je stopila tudi koalicijska partnerka vladajoče HDZ Hrvaška narodna stranka - Liberalni demokrati in še enkrat več zagrozila z izstopom iz vlade, češ da HDZ zavira reformo šolstva. 

Že včeraj so stavko izvedli piloti in osebje italijanskega nacionalnega letalskega prevoznika Alitalia. Skupno je bilo odpovedanih okoli dvesto poletov, sindikati pa so s prekinitvijo dela želeli opozoriti na nejasno usodo podjetja po 15. oktobru, ko se izteče rok za zavezujoče ponudbe za propadlega velikana. Alitalia je bila privatizirana leta 2008, po razglasitvi stečaja pred dvema letoma pa so spet priključeni na državno blagajno, ki dnevno krije njene stroške. Kot najbolj realen novi upravljalec se ponuja nova kapitalska naveza državnih železnic, finančnega ministrstva, ameriške družbe Delta Airlines in infrastrukturnega podjetja Atlantia.

Potem ko so pri Adrii Airways prejšnji teden dokončno prizemljili še zadnje letalo in razglasili stečaj, je stečajni upravnik Janez Pustatičnik na AJPES-u že objavil vabilo za odkup poslovne celote, s čimer preverja interes na trgu. Rok za izdelavo otvoritvenega poročila je sicer štiri mesece od začetka stečaja, tako da bi do prvih prodaj premoženja lahko prišlo šele naslednje leto. Naprodaj bodo med drugim, poleg blagovne znamke, še apartma v Termah Čatež in dve stanovanji v Ljubljani.

Predstavniki Ekonomsko-socialnega sveta so po sestanku s premierjem Marjanom Šarcem izrazili zadovoljstvo nad sklepom, da bo po spremembi pravil ESS-ja lahko ta obravnaval tudi zakonske predloge opozicije. Predstavniki delodajalskih in sindikalnih organizacij so konec septembra prekinili socialni dialog, saj so bili razburjeni nad odločitvijo zunajkoalicijske partnerice Levice, da da Državnemu zboru v odločanje o svojem predlogu zdravstvene reforme, ne da bi se prej posvetoval z ESS-jem, čeprav tega ni bila dolžna storiti.

Čez dve uri se na Prešernovem trgu prične protest rumenih jopičev pod nazivom Rešimo Slovenijo. Glavni pobudnik shoda je nekdanji mariborski župan Franc Kangler, ki je svoj čas na nek drug način sprožil druge vrste vseslovenske vstaje. Njega bo, skupaj s preostalimi pobudniki iz pisane druščine civilnih iniciativ in desnih strank, pred tem sprejel predsednik Državnega zbora Alojz Kovšca, ob 16-ih pa bo v cerkvi na Prešercu potekala še maša za domovino. Amen.