(Off)

(Off)

Aktualno-politična novica
28. 2. 2018 - 15.00
 / OFF

Na ulicah makedonskega glavnega mesta Skopje se je v protest proti spremembi imena republike zbralo več kot 10.000 ljudi. Na protestu, ki ga je organiziralo društvo Za skupno Makedonijo, so zahtevali prekinitev pogajanj z Grčijo glede spremembe imena. Med protestom je bilo zažganih tudi nekaj grških zastav. Makedonski premier Zoran Zaev pa je na srečanju držav zahodnega Balkana v Londonu predstavil štiri predloge za novo ime republike. To so Severna Makedonija, Zgornja Makedonija, Vardarska Makedonija in Republika Makedonija (Skopje). Na ulicah Aten se je v začetku meseca na protestih proti ohranitvi imena Makedonija zbralo 140.000 ljudi.

V Jeruzalemu so po treh dneh ponovno odprli baziliko Božjega groba. Vrata bazilike so zaprli šele drugič v zgodovini in prvič po letu 1990, in sicer zaradi napovedi izraelske vlade, ki je želela uvesti davek na cerkveno premoženje, ki služi kot sredstvo za komercialne namene. Tako so izraelske oblasti nameravale obdavčiti hotele, dvorane in storitve, ki so v lasti cerkve. Mestne cerkve, med njimi tudi bazilike Božjega groba, bi bile plačila davka še vedno oproščene. Poleg zamrznitve planov za uvedbo davka na cerkveno premoženje so za zdaj prekinili tudi plane za podržavljanje cerkvenega premoženja, ki so ga cerkve prodale zasebnikom. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je po pogovoru z županom Jeruzalema Nirom Barkatom napovedal oblikovanje posebne skupine, ki bo pripravila nov predlog za obdavčitev cerkvenega premoženja.

Nemško zvezno upravno sodišče v Leipzigu je odločilo, da mestne oblasti lahko prepovejo starejša dizelska vozila v mestnih središčih. Dopustnost prepovedi sta pred tem potrdili že nižji sodišči v Stuttgartu in Dussledorfu, a sta se na odločitev pritožili deželi Baden-Wurttemberg in Severno Porenje - Vestfalija. Sodišče je odločilo, da lahko mesta o prepovedi vožnje za dizelska vozila odločajo samostojno, a morajo ukrepe sprejemati postopoma in sorazmerno. Iz ukrepov pa naj bi bila izvzeta reševalna vozila, smetarski tovornjaki in policijska vozila. V Nemčiji je trenutno registriranih 15 milijonov dizelskih vozil, od tega jih približno 6 milijonov dosega najnovejši Euro 6 emisijski standard.

Afganistanski predsednik Ashraf Ghani je na mednarodni mirovni konferenci v Kabulu razkril svoj načrt za spravo s talibi. Ghani talibom ponuja priznanje, da so legitimna politična skupina. Pogoj za priznanje in udeležbo na volitvah pa je končanje oboroženih spopadov. Afganistanska vlada, podprta s strani zahodnih držav, je talibom pripravljena podeliti tudi afganistanske potne liste, izpust zapornikov in izbris njihov imen z mednarodnih seznamov iskanih oseb. V zameno od njih pričakuje, da bodo priznali afganistansko vlado in spoštovati ustavo. Mirovni načrt predstavlja zasuk v Ghanijevi politiki, ki je talibe do sedaj imenoval za teroriste. Talibi so do sedaj zavrčali pogovore z afganistansko vlado, za katero menijo, da je pod vplivom Združenih držav Amerike. Pripravljeni so se pogovarjati le neposredno z ZDA, ki je v zadnjem letu krepko povečala število zračnih napadov z izgovorom, da s tem želijo talibe spraviti za pogajalsko mizo.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je na zagovor poklical ukrajinskega veleposlanika zaradi zaostrenih razmer na zahodu Ukrajine, kjer je bil že drugič ta mesec napaden madžarski kulturni center. V začetku tedna so neznani napadalci z molotovko požgali stavbo madžarskega kulturnega centra v mestu Uzhhorod. Szijjarto trdi, da se položaj za Madžare v Ukrajini slabša, saj je vse bolj prisotna ekstremistična politična drža. V tem delu Ukrajine sicer prebiva več kot 100.000 etničnih Madžarov. Napetosti med državama so prisotne že od septembra lani, ko je ukrajinska vlada sprejela zakon o izobraževanju, za katerega Madžarska meni, da madžarskim učencem onemogoča učenje v maternem jeziku.

Več kot 100 vojnih veteranov s področja Federacije Bosne in Hercegovine je v znak protesta blokiralo večino najbolj prometnih cest na področju te politične entitete. Vojni veterani zahtevajo register borcev, ukinitev financiranja več kot 1600 borčevskih organizacij in finančno podporo za borce. Protestniki so napovedali, da bodo s protesti nadaljevali pred zgradbo vlade Bosne in Hercegovine ter da bodo blokirali mejne prehode. V Sarajevu so sicer prejšnji teden protestirali tudi Bošnjaki, ki so bili zaposleni v Natovih enotah. Ker niso bili klasificirani kot Natovi uslužbenci, so ostali brez ugodnosti kot so pokojnine, prispevek pri zdravstvenem zavarovanju in odpravnina. Od Nata zato zahtevajo izplačevanje pokojnin in ostalih ugodnosti.

Uprava Luke Koper in Sindikat žerjavistov sta podpisala sporazum o socialnem miru. S tem se zaključuje spor, ki se je začel po poskusu odpovedi delovnega razmerja sindikalistu Mladenu Jovičiču pred približno mesecem dni. Več o sporazumu pove Mladen Jovičić iz Sindikata žerjavistov.

Izjava

Turški državljani, ki so v Slovenijo pobegnili pred političnimi čistkami po neuspelem državnem udaru, so začeli prejemati zavrnilne odločbe. Več pove Miha Turk, ki spremlja postopke.

Izjava

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness