Državni zbor je s 35 glasovi za in 47 proti zavrnil predlog Levice, naj se izvede posvetovalni referendum o 780-milijonski investiciji v nakup orožja za Slovensko vojsko. Referendum so poleg Levice podprli v SAB, LMŠ in SD, nasprotovale pa so mu koalicijske stranke in SNS. Vodja Levice Luka Mesec je v državnem zboru o investiciji povedal sledeče:

Izjava

Poleg tega je državni zbor s 43 glasovi za in 38 proti sklenil, da predloga zakona o davku na digitalne storitve ne bo dal v nadaljnjo obravnavo. Zakon, ki ga je predlagala Levica, bi s sedemodstotno stopnjo obdavčil digitalne multinacionalke, s čimer bi po izračunih stranke v državni proračun pridobili okrog 10 milijonov evrov. Trenutna obdavčitev je po mnenju Levice neustrezna, saj je denimo Apple v letih od 2015 do 2017 v Evropski uniji plačal zgolj 0,7 odstotka davkov. Proti predlogu Levice so glasovali poslanci SDS, SMC, NSi in DeSUS, ki menijo, da bi bilo tovrstne ukrepe treba usklajevati na evropski ravni. Do tega po Meščevem mnenju sicer ne bo prišlo, saj takšne odločitve ne bodo nikoli podprle Danska, Švedska in Finska, ki nasprotujejo fiskalni uniji, ter Irska, katere poslovni model temelji na davčnih ugodnostih. 

So pa imele opozicijske stranke nekoliko več uspeha v državnem zboru glede ukrepov proti epidemiji. Na predlog strank Levice, SAB, LMŠ in SD je namreč državni zbor odredil parlamentarno preiskavo protikoronskih ukrepov v času Janševe vlade. Preiskava naj bi ugotavljala morebitno nesmotrno porabo javnih sredstev in kršenje temeljnih svoboščin z nekaterimi ukrepi. Omenjene opozicijske stranke poleg tega krivijo vlado, da se ni ustrezno pripravila na drugi val epidemije. Na zahtevo koalicije medtem že poteka preiskava, ki preučuje utemeljenost podobnih obtožb, le da za časa Šarčeve vlade. 



Znanstveni KrOFF

Bliža se sezona gripe in cepiva je v večini zdravstvenih domov že zmanjkalo. Nove zaloge pričakujejo v drugi polovici novembra. Na NIJZ so ljudi sicer pozvali k cepljenju proti gripi in vlada je v petem protikoronskem paketu sprejela sklep, da je letos cepljenje za vse brezplačno, vendar pa niso naročili dovolj odmerkov cepiva. Na veliko zanimanje verjetno vpliva tudi splošni strah pred okužbo z novim koronavirusom.

Neposrednega učinka cepiva proti gripi na novi koronavirus znanstveniki in znanstvenice še ne poznajo. O vplivu cepiva proti gripi na okužbo z novim koronavirusom je sicer že objavljenih nekaj raziskav, ki pa še niso bile strokovno pregledane. Trenutne raziskave sicer kažejo na korelacijo, ki pa ni nujno vzročno-posledična. Letos je cepljenje proti gripi pomembno predvsem zato, da zavarujemo zdravstveni sistem pred dodatnimi obremenitvami. Druga past gripe pa je, da ima zelo podobne simptome kot covid-19, kar pomeni, da se lahko novi koronavirus pod pretvezo simptomov gripe še toliko hitreje razširi po bolnišnicah. 

Avtorji raziskave, opravljene na Nizozemskem, predvidevajo, da bi cepljenje proti gripi lahko sprožilo močnejši odziv imunskega sistema tudi pri okužbi z novim koronavirusom. Pokazali so, da so tisti zaposleni v bolnišnici, ki so lansko sezono prejeli štirivalentno neaktivno cepivo proti gripi, redkeje zboleli za boleznijo covid-19. Močan imunski odziv so pokazali tudi v poskusu na celični liniji človeških imunskih celic.  

Med objavami najdemo tudi raziskavo iz ZDA, ki sicer še ni bila strokovno odobrena. Ta ni pokazala statistično pomembne razlike med pojavom okužbe pri cepljenih in necepljenih osebah. Avtorji obeh omenjenih raziskav pa zaključujejo, da cepljenje proti gripi na okužbo z novim koronavirusom ne vpliva negativno. 

Novice po svetu

Na Poljskem že šesti dan potekajo protesti proti zakonodaji, ki zaostruje pogoje za izvedbo splava. Ustavno sodišče je namreč prejšnji teden razsodilo, da splav krši pravice zarodka, ki mu jih zagotavlja ustava. Že do sedaj je bil splav dovoljen le v primerih, ko je ogroženo življenje nosečnice, ko je zarodek poškodovan ali ko je nosečnost rezultat posilstva ali incesta. Sedaj pa bo slav prepovedan tudi v primerih resne okvare zarodka, kar je bil najpogostejši razlog za okoli 1000 splavov, ki jih letno opravijo na Poljskem. Dogajanje opiše Ela Korolczuk, profesorica sociologije na univerzah v Varšavi in Södertörnu.

Izjava

Protestnice in protestniki pa ne zahtevajo le vrnitve k statusu quo, nadaljuje Korolczuk.

Izjava

V Nigeriji se je po dveh tednih protestov proti policijskemu nasilju začela preiskava zaradi očitkov vojski in policiji, da sta pred dobrim tednom streljali na mirne protestnike, in zaradi kritik delovanja posebne enote proti tatvinam, imenovane SARS. Največji protesti v državi v zadnjih 20 letih so se začeli z zahtevo po ukinitvi zloglasne enote SARS, ki jo krivijo nasilnosti, mučenja in kršenja človekovih pravic. Vlada, ki je že v začetku leta na javno pobudo obljubljala reformo enote, te še ni izpeljala, njene ponovne obljube o reformi pa protestnikov niso pomirile. Nasprotno – zaradi streljanja na mirne protestnike 20. oktobra se je njihovim zahtevam pridružila še zahteva po neodvisni preiskavi dogodka, na katerem naj bi po poročanju Amnesty International umrlo vsaj 12 ljudi. K pomiritvi pa ne prispeva niti vlada, ki je posnetke streljanja označila za lažne, čeprav samega streljanja ni zanikala, ter napovedala reformo medijev in družbenih omrežij.