OFF ajatole
V soboto zjutraj sta zaveznici Združene države Amerike in Izrael v Iranu začeli novo imperialistično vojno. V soboto so združene genocidne sile ubile ajatolo Alija Hameneja, kar je iranska državna televizija potrdila v nedeljo zgodaj zjutraj. Hamenej je bil vrhovni voditelj Irana od leta 1989, v nedeljo pa ga je nadomestil začasni tranzicijski komite treh predstavnikov. Med njimi so ajatola Alireza Arafi iz iranskega sveta varuhov, iranski predsednik Masud Pezeškjan in vrhovni sodnik Golam Hosejn Mousini Idžej. V skladu s 111. členom iranske ustave bo prehodni svet upravljal državo, dokler 88-članski odbor, imenovan Skupščina strokovnjakov, ne izbere novega vrhovnega voditelja.
V napadih je naveza ZDA-Izrael že prvi dan vojne zbombardirala dekliško šolo v Minabu na jugu Irana in ubila najmanj 153 ljudi, večinoma šolarke. Poleg tega je imperialistična zaveza v napadu na trg Nilofar v prestolnici Teheran ubila najmanj 20 ljudi. Sionistična tvorba Izrael je bombarirala tudi južna predmestja libanonske prestolnice Bejrut in jug države ter ubila čez 30 ljudi.
Na napade zahodnjakov je Iran že odgovoril: Danes zjutraj je vojska napadla prestolnico Združenih arabskih Emiratov Abu Dabi in katarsko prestolnico Doha. Savdska državna televizija poroča, da je Iran v dronskem napadu poškodoval rafinerijo Ras Tanura, ki je zaradi infrastrukturnih poškodb začasno zaprta. Nad Kuvajtom je Iran sestrelil več ameriških vojaških letal. Po informacijah Trumpove vlade je Iranu doslej uspelo ubiti pet ameriških vojakov. Ob tem je britanska zunanja ministrica Yvette Cooper sporočila, da je iranski dron zadel tudi britansko vojaško oporišče na Cipru.
Izrael je napad na Iran izkoristil za ponovno zaprtje mejnega prehoda Rafa med Gazo in Egiptom, kar de facto pomeni nadaljnje stopnjevanje genocida. Mejni prehod Rafa, ki se nahaja na jugu Gaze, je Izrael ponovno delno odprl šele prejšnji mesec, potem ko je bil zaprt skoraj dve leti. Mejni prehod velja za ključnega pomena za dostavo humanitarne pomoči in evakuacijo kritično bolnih pacientov. Genocidna vojska je sicer dovoljevala le 150 prehodov v Egipt na dan, čeprav je na prehod čakalo čez 20 tisoč bolnih in poškodovanih Palestincev, ki imajo evakuacijske dovolilnice. Več o ameriško-izraelski agresiji v OFFsajdu ob petih.
Argentinski kongres je z 42 glasovi za in 28 glasovi proti potrdil reformo delavske zakonodaje s tako imenovanim Zakonom o modernizaciji dela, ki ga predlaga predsednik Javier Milei. Zakon med drugim dovoljuje podaljšanje delovnika z 8 na 12 ur, omejuje pravice do stavkanja, zmanjšuje davke za delodajalce in moč sindikatov v kolektivnih pogajanjih ter delodajalcem olajšuje odpuščanje in zniževanje odpravnine. V zadnjih dveh tednih so na pobudo največje argentinske sindikalne centrale, imenovane Splošna konfederacija dela, po državi potekali protesti in enodnevne stavke proti reformam. V prestolnici Buenos Aires se je zbralo več tisoč protestnikov, ki so se spopadli s policijo.
V nedeljo je policijski štab afganistanske province Parvan, kjer se nahaja letalsko oporiče Bagram, v izjavi sporočil, da je več pakistanskih vojaških letal okoli 5. ure zjutraj vstopilo v zračni prostor in neuspešno poskusilo bombardirati oporišče. Mesec dni trajajoči spopadi z manjšimi prekinitvami sedaj kontinuirano trajajo od četrtka, pri čemer strani druga drugo obtožujeta začetka spopadov. Bagram je sicer nekdanje ameriško vojaško oporišče, ki se nahaja severno od afganistanske prestolnice Kabul. Odnosi med državama so se zaostrili konec prejšnjega leta, ko je pakistanska vojska izvedla bombni napad na Kabul, namen katerega je bil napad na pripadnike Tehrik E Taliban Pakistan, krajše TTP, pakistanske veje talibov.
Z ministrstva za delo so sporočili, da so se s prvim marcem uskladili prispevki posameznikom in gospodinjstvom z rastjo cen življenjskih potrebščin. Zneski otroškega dodatka, državne štipendije, dodatka za veliko družino ter prejemki rejniških družin bodo višji za 2,7 odstotka. Prav tako se je uskladila subvencija študentske prehrane na 5,9 evra. Poleg tega se je zvišal obvezni zdravstveni prispevek. Uskladili so ga z 5,9-odstotnim povišanjem povprečne bruto plače in zdaj znaša dobrih 39 evrov. Prispevek je vlada uvedla januarja 2025, ureja pa zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki določa da se le-ta uskladi enkrat letno.
Svet mestne občine Ljubljana je predlagal zvišanje globe za neupoštevanje pravil glede vozovnic v mestnem prometu s 40 na 100 evrov. Kazen bi doletela vse brez veljavne vozovice, uporabnike ponarejenih vozovnic in tiste, ki se ne identificirajo. Veljavnost vozovnic pa bi lahko preverjali tudi kontrolorji brez uniform. Na občini z zvišanjem globe želijo izboljšati disciplino pri nakupih in potrjevanju vozovnic, saj je od tega neposredno odvisno financiranje (ne)izvajalca javne službe.
V veljavo je stopila novela zakona, ki dviguje starostno mejo za uporabo lahkih motornih vozil, med katerimi so tudi e-skiroji, z 12 na 15 let. Tako so po lanskoletnih omejitvah pitja alkohola v osnovnih šolah napadli še enega od ključnih temeljev slovenske kulture.
OFF je pripravila vajenka Jana, mentorirala je Neva.
Dodaj komentar
Komentiraj