OFF amandmajev k pokojninski reformi
V libijski zahodni prestolnici Tripoli, kjer je sedež Vlade narodne enotnosti, ki jo priznavajo Združeni narodi, se nadaljujejo spopadi med libijskimi specialnimi enotami Rada in skupino 444. brigada. Boji potekajo kljub torkovi razglasitvi prekinitve ognja. Spopadi so se začeli na južnem območju prestolnice, ki jo nadzoruje 444. brigada in se razširili na zahodne predele prestolnice ter ob njenem pristanišču. Humanitarna organizacija libijski Rdeči polmesec je sporočila, da so v Tripoliju našli eno truplo, uradni podatki o številu žrtev pa še niso znani. V vzhodnem predelu mesta, ki ga nadzoruje Rada, se je proti zahodni vladi zbralo več kot 500 ljudi. Spopade je sprožilo ponedeljkovo srečanje na južnem območju Tripolija in uboj Abdela Ganija Al Kiklija, vodje milice Enote za podporo in stabilnost, ki nadzoruje južno tripolsko okrožje Abu Salim. Od takrat so v Abu Salimu oborožene skupine ubile skupno šest ljudi. Libija je od leta 2014 razdeljena med rivalski vladi, zahodno vlado, ki jo vodi premier Abdul Hamid Al Dbiba, in vzhodno vlado, ki jo vodi feldmaršal Kalifa Haftar iz Libijske narodne vojske.
Ameriški predsednik Donald Trump je po srečanju z novim sirskim predsednikom Ahmedom Al Šaro napovedal odpravo vseh ameriških sankcij proti Siriji. Na zasedanju Sveta za sodelovanje zalivskih držav v Riadu, kjer sta bila navzoča tudi saudski princ Mohamed Bin Salman in turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, je Trump dejal, da si z odpravo sankcij prizadeva za normalizacijo odnosov z novo sirsko vlado. Sankcije je ameriška vlada proti Siriji uvedla v času predsednika Bašarja Al Asada, ko so njegovo oblast obtožili podpiranja terorizma. Leta 1979 so zato uvedli embargo na orožje in finančne omejitve. Sankcije so nadaljevali leta 2004, ko so uvedli dodatne omejitve na izvoz orožja in v gospodarskih odnosih z Združenimi državami. Po začetku državljanske vojne v Siriji leta 2011 in nasilnega zatiranja protivladnih protestov je ameriška vlada zamrznila premoženje sirske vlade v tujini, prepovedala ameriške investicije v Sirijo in omejila uvoz nafte. Po prevzemu oblasti v Siriji s strani milice Hajat Tahrir Al Šam decembra lani je ameriška vlada sicer ponudila nagrado v višini okoli devet milijonov evrov za prijetje novega predsednika Ahmeda Al Šare.
Izraelska vojska je napovedala napad in ukazala evakuacijo iz soseske Remal v mestu Gaza, kar vključuje štiri šole in bolnišnico Al Šifa. Iz mesta Gaza je zbežalo več tisoč Palestincev, bolnišnico prav tako množično zapuščajo pacienti. V zadnjem dnevu je izraelska vojska v Gazi ubila skupno 84 ljudi. V Džabaliji na severu Gaze je ubila vsaj 50 ljudi, medtem ko je v napadih na evropsko bolnišnico Gaza v Han Junisu ubila 16 ljudi in jih več deset ranila. Na Zahodnem bregu pa poteka protest v spomin na 77. obletnico Nakbe, dneva začetka izseljevanja Palestincev in ustanovitve genocidne države Izrael.
Maldivski parlament je odstavil dva sodnika vrhovnega sodišča zaradi obtožb o zlorabi položaja. Poslanci v parlamentu z vladajočo stranko Ljudski nacionalni kongres so z 68 glasovi proti enajstim izglasovali odstavitev. Komisija za pravosodne storitve je obtožnici zoper sodnika vložila februarja. Trdi, da sta sodnika izrabila svoj položaj in lobirala pri sodnikih nižjih sodišč za izpustitev moža ene izmed odstavljenih sodnic, ki je bil obtožen nagovarjanja k spolnim uslugam proti plačilu. Ob glasovanju so se pred zgradbo parlamenta v glavnem mestu Malé zbrali protestniki, ki so zahtevali odstop predsednika Mohameda Muizzuja. Pojasnjujejo, da je predsednik z ustrahovanjem vplival na odločitev sodnega nadzornega organa pred dvema mesecema, ko so suspendirali zdaj odstavljena sodnika.
Bolivijski predsednik Luis Arce iz stranke Gibanje za socializem je odstopil od kandidature na prihodnjih predsedniških volitvah. Arce pojasnjuje, da bi s svojo kandidaturo prispeval k dodatni delitvi levice, kar bi pomagalo vrnitvi fašistov in neoliberalcev na oblast. Bolivijsko ustavno sodišče je v ponovnem odločanju medtem potrdilo odločitev prejšnje sestave ustavnega sodišča o prepovedi ponovnega kandidiranja Arcejevemu nasprotniku Evu Moralesu iz iste stranke. Sodišče je potrdilo ugotovitev, da se ustavna omejitev dveh predsedniških mandatov nanaša na skupno število, in ne na število zaporednih mandatov, kot trdi Morales, ki želi za predsednika kandidirati četrtič. Morales je odločitev ustavnega sodišča označil za kršenje njegovih človekovih pravic in uklanjanje diktatu ameriškega imperializma. Predsedniške volitve so napovedane za 17. avgust, vladajoča stranka Gibanje za socializem pa je tako ostala brez pretendentov.
Srbski blok
V Nišu je več sto študentov v blokadi in meščanov protestiralo pred prvostopenjskim sodiščem. Blokado so začeli včeraj zvečer, ob deseti uri, v zgodnjih jutranjih urah pa jo je prekinila srbska policija in žandarmerija. Represivni organi so blokirali vhod v zgradbo, pri čemer je prišlo do prerivanja med njimi in protestniki, ko so zaposleni na sodišču poskušali vstopiti v poslopje. Nad protestniki najbližje vhodu so uporabili solzivec. Policija je aretirala enega protestnika, vojnega veterana, in ga odpeljala na policijsko upravo v Nišu, kamor so se tudi odpravili nekateri študenti v znak podpore aretiranemu. Zahtevajo izpustitev in oprostitev obtožb proti šestim aretiranim študentskim aktivistom iz organizacij Študenti proti avtoritarni vladi in Gibanje svobodnih državljanov. Aktivistom, ki so v priporu že 60 dni, je sodišče odredilo dodatnih 30 dni pripora. Po odločitvi sodišča o podaljšanju pripora je ena izmed aktivistk, gimnazijska profesorica sociologije Marija Vasić, začela gladovno stavko, pri čemer zavrača hrano, vodo in transfuzijo. Danes so jo premestili v bolnišnico. Aktiviste so aretirali 14. marca, dan pred velikim splošnim študentskim protestom v Beogradu, zaradi obtožb kaznivega dejanja ogrožanja ustavnega reda in varnosti Srbije.
Slovenski blok
Koalicija sindikatov in delavskih organizacij, med njimi Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije, Sindikat delavcev gostinstva in turizma, Sindikat poštnih delavcev, Konfederacija sindikatov 90, Sindikat Mladi Plus in Delavska svetovalnica, je pred državnim zborom organizirala novinarsko konferenco, na kateri so predstavili poziv poslancem k vložitvi treh amandmajev k pokojninski reformi. Prvi amandma bi črtal zvišanje upokojitvene starosti oziroma pogoja za pridobitev starostne pokojnine na 62 let ali 67 let po 15 letih zavarovalne dobe. Drugi amandma bi črtal daljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove, ki po predvidevanju sindikatov pomeni nižanje pokojnin za delavce z večjimi nihanji v višinah plač. Tretji amandma bi črtal novo obliko indeksacije, ki zmanjšuje usklajevanje pokojnin z rastjo plač v razmerju z inflacijo. Nasprotovanje reformi povzame predsednik Konfederacije sindikatov 90 Damjan Volf.
Volf dodaja, da bi morala vlada izenačiti prispevno stopnjo delodajalcev in delavcev in da bi lahko k vzdržnosti pokojninskega sistema več prispeval kapital.
Sindikati so poslancem dali čas do 30. maja, da se do predlogov opredelijo. V nasprotnem primeru napovedujejo pobudo za zakonodajni referendum o amandmajih k pokojninski reformi. Generalni sekretar sindikata gasilcev David Švarc poudarja, da tudi sindikati, ki so na reformo pristali, priznavajo njeno škodljivost.
OFF je pripravila vajenka Ajla, mentoriral je Matej.
Komentarji
Zanimivo, da radio ŠTUDENT, ne omenja ŠTUDENTSKE organizacije, ki je imela pred državnim zborom govor ravno o tem kako pokojninska reforma vpliva na mlade in ŠTUDENTE.
Mogoče ker ŠTUDENTSKA organizacija večino časa ne dela za ŠTUDENTE, temveč sama ZASE.
...
wait
....
pr men se ne izide fora
huh
no, kdaj pa je radio ŠTUDENT bil ŠTUDENTSKI radio? Check yourself, nikol. <3
Komentiraj