Palestinci na okupiranem Zahodnem bregu so organizirali splošno stavko kot odziv na vdor izraelske vojske v mesto Tulkarm in taborišče Nur Šams na severu okupiranega palestinskega ozemlja. V sklopu stavke so bile zaprte trgovine, tržnice, šole, univerze, banke, javni prevoz in druga podjetja. V tridnevnih racijah na severu Zahodnega brega je izraelska vojska ubila najmanj 14 ljudi in skoraj do tal porušila taborišče. Od začetka izraelskega genocida nad Palestinci v Gazi oktobra lani je Izrael okrepil tudi racije na Zahodnem bregu in ubil več 400 oseb. 

Na parlamentarnih volitvah na Maldivih je z osvojenimi 70 od 93 poslanskih sedežev slavil Ljudski nacionalni kongres oziroma PNC predsednika Mohameda Muizzija. S tem je PNC z oblasti dokončno izrinil Maldivsko demokratsko stranko oziroma MDP. Ta je  še pred nekaj meseci imela tako predsedniški stolček kot tudi parlamentarno večino, na včerajšnjih volitvah pa je kljub dosedanjim 65 poslanskim stolčkom osvojila le 12 poslanskih mest. Po predsedniških volitvah septembra lani se Maldivi ekonomsko vedno bolj zanašajo na Kitajsko, s čimer so zanemarili sodelovanje z Indijo. Ta je bila za državo pomembna gospodarska partnerica v času, ko je oblast vodila MDP. 

Na regionalnih volitvah v španski avtonomni regiji Baskija je leva separatistična skupina EH Bildu osvojila 27 sedežev v 75-članskem parlamentu in s tem izenačila rezultat Baskovske nacionalistične stranke, krajše PNV. S tem je EH Bildu vsaj navidezno zamjala stolček PNV, ki je v Baskiji na oblasti že štiri desetletja.  EH Bildu bo kljub doseženemu rezultatu najverjetneje ostala v opoziciji, saj ima PNV s podporo Baskovske socialistične stranke, ki si je zagotovila 12 poslanskih sedežev, v parlamentu večino. Konservativna ljudska stranka je dobila sedem poslancev, skrajno desni Vox je obdržal en sedež. Največja poraženka na volitvah je postala leva stranka Podemos Euskadi, ki je izgubila vseh šest predhodnih poslanskih sedežev. EH Bildu sicer vodi Arnaldo Otegi, ki je bil zaradi svojega članstva v separatistični organizaciji Baskovska domovina in svoboda, poznani kot ETA, dvakrat zaprt. Oetgi je kot član ETE, ki je nastala leta 1959 v času fašistične vladavine Francisca Franca, nasprotoval oboroženi kampanji skupine. ETA se je leta 2018 uradno razpustila in napovedala konec svojega političnega delovanja. 

Bojkot referenduma o razrešitvi etnično albanskih županov v štirih večinsko srbskih občinah na severu Kosova, h kateremu je pozvala stranka kosovskih Srbov Srbska lista, je obrodil sadove. Za uspeh referenduma bi moralo za razrešitev županov v občinah Leposavić, Zubin Potok, Zvečan in Severna Mitrovica glasovati več kot pol volilnih upravičencev, a se jih je od dobrih 46 tisoč nedeljskega glasovanja udeležilo le 250.

Chancelor Palpatine

Srbska lista je bojkot referenduma začela v začetku aprila z odstopom predstavnikov občinskih volilnih komisij. Stranka kosovskih Srbov je sicer sodelovala pri zbiranju podpisov za referendum o morebitni razrešitvi županov v štirih večinsko srbskih občinah. Srbski politiki za lasten bojkot referenduma seveda krivijo kosovskega premierja Albina Kurtija, ki je po njihovem mnenju »naredil vse, da referendum ne uspe.« Čeprav Srbska lista trdi, da število volivcev v realnosti ni skladno z uradnimi podatki, so srbske stranke na severu Kosova bojkotirale popis prebivalstva, ki so ga kosovske oblasti pričele v začetku aprila. Večinsko srbsko prebivalstvo severa Kosova je prav tako bojkotiralo predčasne lokalne volitve 23. aprila lani. Te je kosovska predsednica Vjosa Osmani razpisala, potem ko so srbski predstavniki novembra 2022 protestno izstopili iz državnih institucij. S tem so politiki nasprotovali preregistraciji avtomobilov, ki namesto kosovskih še vedno nosijo srbske registrske tablice. Udeležba lanskih lokalnih volitev je bila zgolj triinpolodstotna, zaradi česar so bili na županska mesta v štirih severnokosovskih občinah izvoljeni kandidati albanske narodnosti. 

Del članov opozicijske strankarske koalicije Srbija proti nasilju se je odcepil in oblikoval svojo strankarsko koalicijo, imenovano Jaz izbiram boj. Novonastala frakcija se je za razliko od Srbije proti nasilju odločila za sodelovanje na ponovljenih lokalnih volitvah v Beogradu. Predsednica srbskega parlamenta Ana Brnabić je kljub prvotnemu nasprotovanju  ponovitvi volitev te sklicala istočasno z lokalnimi volitvami v nekaterih drugih srbskih občinah, ki bodo potekale 2. junija. Ponovitev volitev sledi trem neuspelim poskusom vladajoče Srbske napredne stranke, da bi v prestolnici sestavila večino. Opozicija, na čelu s Srbijo proti nasilju, pa vse od objave rezultatov zahteva oblikovanje neodvisne komisije za pregled volilnih imenikov. Meni namreč, da je vladajoča stranka izvedla krajo volitev.

Ekvadorci so po podatkih hitrega štetja glasov, ki ga je objavila državna volilna komisija, na referendumu večinsko potrdili dodatne varnostne ukrepe proti mamilarskim toplam in organiziranemu kriminalu. Ukrepi vključujejo enajst točk, med katerimi so povečanje pooblastil vojske in policije, večja kontrola orožja in hujše kazni za terorizem. Referendum je predlagal lanskega novembra izvoljeni predsednik Daniel Noboa, potem ko so mamilarske tolpe od začetka leta 2023 ugrabile več kot dvajset politikov, v zadnjem mesecu pa so pripadniki tolp ubili županjo San Vicente Brigitto Garcio in župana Portovela Jorgeja Maldonado. Noboa je zaradi eskalacije nasilja januarja v državi razglasil izredno stanje in 22 mamilarskih tolp uvrstil na seznam terorističnih organizacij. Poleg tako imenovanih varnostnih vprašanj so volivci sicer odločali tudi o drugih vprašanjih, na primer predlogih ekonomske reforme. 

Namestnik ameriškega državnega sekretarja Kurt Campbell in premier Ali Lamine Zeine, ki ga je imenovala vladajoča vojaška hunta, sta dosegla dogovor o umiku ameriške vojske iz podsahelske države. Dogovor o umiku okoli tisoč ameriških vojakov sledi množičnim protestom, na katerih so prebivalci Nigra nasprotovali prisotnosti ameriške vojske. Odnosi med zahodnimi neokolonialisti in oblastmi v Nigru so se zaostrili po tem, ko je vodenje s pučem julija lani prevzela vojaška hunta. Ta je od prevzema oblasti že odslovila francoske vojake, okrepila pa je sodelovanje z rusko vojsko. S preklicem vojaškega sporazuma je ameriška vojska primorana zapustiti svojo slabih sto milijonov evrov vredno vojaško bazo na zahodu te afriške države, ki je operativna od leta 2018, opravlja pa predvsem nadzor oboroženih skupin sosednjih držav. Nigrski protestniki sicer trdijo, da je ameriška vojska v državi nameščena zaradi lažjega neokolonialnega prilaščanja naravnih virov. 

Zunajparlamentarna zelena stranka Vesna je v državno volilno komisijo vložila kandidatno listo za junijske evropske volitve. Nosilec liste je nekdanji neodvisni predsedniški kandidat Vladimir Prebilič, sledi pa mu še osem kandidatov. Med njimi so okoljska aktivistka in ena od predsednic stranke Urška Zgojznik, gorski reševalec Klemen Belhar in predsednica Študentske organizacije Slovenije Marike Grubar. Rok za vložitev kandidatnih list za evropske liste je deseti maj, Vesna pa je med slovenskim strankami druga vlagateljica. Pred njimi je kandidatno listo vložila le opozicijska stranka Nova Slovenija.

Socialni demokrati so z izvolitvijo članov predsedstva in nadzornega odbora uradno končali teden dolg kongres stranke. Novi člani predsedstva so postali Primož Brvar, Peter Dermol, Tomi Godec, Vid Jereb, Marko Koprivec, Žan Logar in Jernej Štromajer. Delegati so v prvem krogu v predsedstvo stranke izvolili le nekdanjega poslanca in kmetijskega ministra Dejana Židana. Član nadzornega odbora je v tretjem krogu glasovanja postal Anže Sovinc. Stranka je kongres sklicala po tako imenovani aferi Litijska, ki je odnesla stolček pravosodni ministrici Dominiki Švarc Pipan, s funkcije predsednice stranke pa se je morala posloviti Tanja Fajon.

Foto: Flickr, All Creative Commons