Medtem ko je izraelska okupatorska vojska na Zahodnem bregu ubila tri Palestince, je kneset sprejel prvo spremembo pravosodne zakonodaje, ki zmanjšuje pristojnosti vrhovnega sodišča. To je doslej od vlade lahko zahtevalo razrešitev ministrov in vladnih funkcionarjev na podlagi tako imenovanega razumskega argumenta. Ta argument so uporabili, ko so januarja letos zahtevali odstavitev ministra za zdravje in notranje zadeve Arjeja Derija, ker je bil trikrat obsojen kaznivega dejanja in na prejšnjih funkcijah ni zvesto in zakonito služil javnosti. Odslej bo vlada na pozicije postavljala, kogar se ji bo vzljubilo. Zakon je desničarska koalicija pod vodstvom Benjamina Netanjahuja sprejela s 64 glasovi. Proti ni glasoval nihče, saj je opozicija sejo zapustila in glasovanje bojkotirala. Medtem ko je opozicija skupaj z nevladnimi organizacijami napovedala pritožbo na vrhovnem sodišču, ki je kot rečeno izgubilo pristojnosti, so protestniki povečali svojo prisotnost na ulicah okupirane Palestine, predvsem v Tel Avivu in zahodnem Jeruzalemu. Lokalni mediji poročajo o spopadih med protestniki in policijo, policija je aretirala vsaj 34 protestnikov. 

Pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike je na teksaško okrožno sodišče vložilo tožbo proti zvezni državi Teksas in njenemu guvernerju Gregu Abbotu zaradi postavitve ograje in rezilne žice na meji z Mehiko. Ministrstvo od teksaške uprave zahteva odstranitev vse infrastrukture, povezane z mejno ograjo na reki Rio Grande, ne zanima pa ga ograja na ostalih delih meje in policijsko nasilje nad migranti. Zvezna zakonodaja prepoveduje postavljanje ovir za plovnost voda in postavljanje kakršne koli strukture v takšnih vodah brez dovoljenja inženirskega korpusa vojske. Zvezno državo, teksaško ministrstvo za javno varnost, teksaško nacionalno gardo in guvernerja Abbotta je sicer že v začetku meseca tožil lastnik teksaškega podjetja, ki se ukvarja s kanuji in kajaki, saj protimigrantska infrastruktura stoji na njegovem zemljišču. Za rezilno žico in ograjo ob slovenskih rekah ne bo odgovarjal nihče.

Združene države Amerike seveda ne kaznujejo samo svojih. Ameriška centralna banka je švicarski banki UBS Group naložila dobrih 240 milijonov evrov kazni. Uprava centralne banke banki Credit Suisse, ki jo je nekdaj rivalski UBS prevzel prejšnji mesec po propadu ameriške Silicon Valley Bank, očita nevarno in nezanesljivo upravljanje kreditnega tveganja. Credit Suisse je namreč v poslovanju s skladom Archegos Capital Management leta 2021 izgubila slabih pet milijonov evrov. Poleg ameriške centralne banke sta UBS kaznovali tudi švicarski urad za nadzor finančnega trga in angleška centralna banka. Kazni bodo tako v seštevku znašale dobrih 350 milijonov evrov.

Ameriško kaznovanje po svetu pa s tem še ni končano. Če pokličete v naslednjih minutah, dobite novico o sankcijah zoper obrambnega ministra Malija, Sadia Camaro, načelnika štaba zračnih sil Alouja Diarro in njegovega namestnika Adamo Bagayoka. Po besedah ameriškega zunanjega ministra Anthonyja Blinkna so sankcije proti trem funkcionarjem uvedli zaradi njihovih povezav z rusko zasebno vojsko Wagner, ki naj bi ji od decembra 2021 pomagali pri razširjanju vpliva in prisotnosti v Maliju. Malijska oblast se je z Wagnerjem začela povezovati po državnem udaru maja 2021, ko je oblast prevzel častnik Assimi Goïta. Organizacija Human Rights Watch, ki ima sedež v Združenih državah, je malijsko vlado in domnevne Wagnerjeve borce obtožila poboja in izgona več ducatov državljanov od lanskega decembra. Iz Malija so po državnem udaru umik napovedale vojske Francije, Nemčije in Združenega kraljestva. 

Ekvadorski predsednik Guillermo Lasso je razglasil 60-dnevne izredne razmere v provincah Manabi in Los Rios ter v mestu Duran, ki jih bo spremljala policijska ura. Izredne razmere sledijo umoru Agustína Intriaga, župana pristaniškega mesta Manta, v nedeljskem oboroženem spopadu tolp. Hkrati v državi potekajo spopadi med tolpami in pazniki v zaporih. V največji kaznilnici La Litoral je umrlo šest ljudi, v zaporih v petih provincah so zaporniki za talce vzeli približno 90 paznikov, v trinajstih zaporih pa zaporniki od nedelje gladovno stavkajo. Razlogov za protest oblasti še niso predstavile. Spopadi znotraj ekvadorskih zaporov so v zadnjih dveh letih terjali približno 400 smrtnih žrtev.

Črnogorska policija je aretirala svojega nekdanjega šefa Veselina Veljovića, ki je obtožen sodelovanja pri vzpostavljanju kriminalne organizacije, zlorabe položaja in tihotapljenja cigaret. Veljović je funkcijo generalnega direktorja policije opravljal dvakrat, med letoma 2007 in 2011 ter med 2018 in 2020. Po koncu prvega obdobja se je zaposlil kot svetovalec za varnost in obrambo takratnega predsednika države Filipa Vujanovića, enako funkcijo je zasedel po koncu svojega drugega mandata, le da je takrat svetoval predsedniku Milu Đukanoviću. Leta 2021 je bil Veljović že aretiran med protesti proti ustoličenju metropolita srbske pravoslavne cerkve Joanikija na Cetinju, ko naj bi napadel policista, a je bil na sodišču oproščen. Vlogo Veljovića v črnogorski politiki predstavi Vasilija Šarović, novinar radia KRŠ iz Podgorice.

Izjava

Novice na prostoru današnje Republike Slovenije:

Zdravstveni dom Logatec presežka prihodkov nad odhodki po spretnem manevru sveta zavoda in direktorice Urške Tomič ne bo nakazal na račun občine. Zdravniki iz Logatca so v drugi polovici junija na Občino Logatec namreč naslovili pismo, naj z dobrim milijonom evrov presežka, ki jih je ustvaril zdravstveni dom, razpolaga vodstvo zdravstvenega doma. Občina je nato na seji sprejela sklep o prelitju presežka v občinski proračun, a so zagotovili, da bodo sredstva porabljena za zdravstveno dejavnost. Zatem je svet zavoda s štirimi glasovi za in tremi proti potrdil točko o prenosu presežka v občinski proračun. Tomič je to interpretirala, kot da je sklep občinskega sveta neizvršljiv, saj da zdravstveni dom presežka po zakonu o javnih financah nima. Posledično tudi omenjenega sklepa sveta zdravstvenega doma ni mogoče izvesti. »Presežek so računovodsko prerazporedili. Tisti račun, ki smo ga s sklepom občine želeli preliti, je zdaj prazen,« je za časopis Dnevnik potarnal župan Berto Menard. Samo da bo zdravja, pa bo vsega!