Evropski parlament je s 465 glasovi za, 150 proti in 67 vzdržanimi izglasoval resolucijo, v kateri zahteva spremembe dogovora o proračunu, ki ga je Evropski svet sprejel v torek. Kot nesprejemljivo izpostavljajo manjšo predvideno količino sredstev, namenjenih varstvu podnebja, zdravstvu in digitalni tranziciji. Prav tako opozarjajo, da dogovor v letu 2024 predvideva manjši obseg proračuna kot letos, kar naj bi ogrozilo prednostne naloge Evropske unije. Več o tem v Kultivatorju ob 17.00.

Poslanci hrvaškega sabora so potrdili vlado vnovič izvoljenega premierja Andreja Plenkovića. Za je glasovalo 76 od 135 prisotnih poslancev, proti pa jih je bilo 59. Novo vlado bodo tako sestavljale stranke Hrvaška demokratska skupnost, krajše HDZ, pod vodstvom Plenkovića, Hrvaška socialno-liberalna stranka, Hrvaška demokrščanska stranka in Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje. V koaliciji je sicer HDZ daleč najmočnejša s 66 poslanci, ostale tri stranke pa imajo skupno deset sedežev. Plenković je v nagovoru kot glavni cilj izpostavil izboljšanje stanja hrvaškega gospodarstva, zvišanje povprečne plače in znižanje davkov na prihodke ter dobičke.

Pred stavbo kosovske vlade so protestirali uslužbenci Kosovo Telecoma, ki jih skrbi, da podjetje drvi v bankrot. Telecom ima namreč zablokirane račune, ker je sodišče nižje stopnje dovolilo rubežni agenciji, da zapleni več milijonov evrov sredstev, ki jih Telecom dolguje podjetju Z-Mobile. Po odločbi sodišča je zaradi spora z vlado, saj je Telecom v državni lasti, odstopila celotna začasna uprava podjetja. Protesti so se končali, potem ko se je vodja sindikata Telecomovih delavcev Lamih Balaj sestal s premierjem Avdulahom Hotijem, ki je delavcem obljubil, da nihče od njih ne bo izgubil zaposlitve.

Slovaški parlament je izglasoval zaupnico premierju Igorju Matoviču, predsedniku Stranke navadnih ljudi in neodvisnih osebnosti, ki ga je časnik Dennik N obtožil plagiatorstva pri pisanju magistrske naloge. Matovič je s svojo stranko zmagal na volitvah konec februarja, pred tem pa je kot opozicijski poslanec pozival k odstopu politikov, obtoženih plagiatorstva. Matovič se je za nastali škandal opravičil, a pri tem dejal, da ne namerava odstopiti s funkcije. 

Hagija Sofija je ponovno odprla vrata kot mošeja. Pred dvema tednoma je namreč turško vrhovno sodišče razveljavilo status Hagije Sofije kot muzeja, ki ga je zgradba imela od leta 1935. Odprtja se je skupaj z verskimi voditelji udeležil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Hagija Sofija je bila zgrajena v šestem stoletju in je večino časa služila krščanskemu bogoslužju. Odločitev o preobrazbi v mošejo je zato razburila mnoge katolike in pravoslavce po svetu, zato bodo v grških cerkvah v znak protesta zvonili zvonovi. Leta 1453 je bila pod okriljem sultana Mehmeda drugega preurejena v mošejo, potem ko je osmanska vojska zavzela Istanbul, takratni Konstantinopel. Status muzeja ji je podelil oče moderne turške republike Mustafa Kemal Atatürk.

Kitajska je od ZDA zahtevala zaprtje njenega konzulata v Čengduju. Kitajsko zunanje ministrstvo je pojasnilo, da odločitev prihaja kot odgovor na potezo ZDA, ki je Kitajski v torek naročilo zaprtje kitajskega konzulata v Houstonu. ZDA so pri tem Kitajsko obtožile kraje intelektualne lastnine in industrijskega vohunjenja. Tako se nadaljuje igra mačke in miši označevanja sprva medijev za vohunske izpostave, zdaj pa očitno tudi konzulatov.

Južnokorejsko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo iranskega veleposlanika. Dejanje je odgovor na grožnje Irana o odprtju pravnega spora zaradi zamrznjenih sredstev na računih Irana pri dveh južnokorejskih bankah. Poleg tega je govorec zunanjega ministrstva Sejed Abas Musavi primerjal odnose med ZDA in Južno Korejo z odnosom med gospodarjem in hlapcem.

Space is the place. ZDA in Velika Britanija sta obtožili Rusijo, da je v vesolje izstrelila »orožju podoben izstrelek«. To naj bi dokazovalo rusko hinavščino, saj je Rusija ena izmed sto desetih držav podpisnic sporazuma, ki prepoveduje nameščanje orožja v Zemljino orbito. Vesoljski tekmi se je pridružila tudi Kitajska, ki je uspešno izstrelila raketo s sondo, namenjeno na Mars.

Družba Goldman Sachs se je z Malezijo dogovorila za poravnavo v višini približno 3,3 milijarde evrov. Malezijski tožilci so namreč zoper družbo sprožili postopek zaradi podkupnin bivšim malezijskim funkcionarjem v zameno za sklepanje poslov z banko. Vmešan je bil tudi tedanji malezijski premier Najib Razak, ki naj bi z računov državnega sklada 1MDB na svoj osebni bančni račun prenesel okoli šeststo milijonov evrov sredstev.

Trgovine bodo vnovič lahko odprte tudi ob nedeljah. Vlada je namreč sprejela nov odlok, ki odpravlja omejitev obratovanja ob nedeljah in dela prostih dneh. Ta je bila sicer uvedena v sklopu ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Po drugi strani pa še vedno ostajajo zaprti nočni klubi in diskoteke. 

Na seji izvršnega odbora stranke DeSUS je predsednica Aleksandra Pivec dobila polno podporo odbora za delo v koaliciji. Strankin govorec Janez Ujčič je v izjavi za medije dejal, da je z vodstvom nezadovoljna le manjšina članov, mediji pa naj bi tako v zadnjih mesecih dobivali napačne ali izkrivljene informacije. Veliko je bilo namreč ugibanj o morebitnem razkolu v DeSUSu, saj so nekateri pokrajinski odbori zahtevali tudi odstop stranke iz koalicije. Po drugi strani pa ima zadnjo besedo svet stranke, ki se bo sestal konec avgusta ali v začetku septembra. Ta je že na zadnji seji od Pivčeve zahteval hitrejši pristop k ustanovitvi demografskega sklada, saj je ta glavna prioriteta stranke zapisana tudi v koalicijski pogodbi.