B-OLANO
Na sobotnih parlamentarnih volitvah na Slovaškem so slavili Običajni ljudje in neodvisne osebnosti. Tako se imenuje stranka pod vodstvom milijonarja Igorja Matoviča, ki je po desetletju v opoziciji ob visoki, 66-odstotni udeležbi uspela prepričati največ slovaških volivcev, in sicer okoli 25 odstotkov. S tem je z oblasti spravila stranko Smer - le v imenu socialdemokratsko opcijo - ki je na Slovaškem kraljevala dobro desetletje, tokrat pa osvojila okoli 17 odstotkov in drugo mesto. Stranka Smer, ki jo vodi Robert Fico, se je v času svoje vladavine pogosto vpletala v korupcijske škandale, nazadnje po umoru raziskovalnega novinarja Jana Kuciaka, ki je v državi razkrival korupcijo v politiki in sodstvu ter odkrival vezi slovaških politikov z italijansko mafijo. Zaradi protestov je lani Fico s premierskega položaja odstopil, sicer pa je ostal na čelu stranke, medtem ko je premierski stolček zasedel podpredsednik stranke Peter Pellegrini.
Kljub temu da sta od umora Kuciaka minili že dve leti, pa je tema v slovaški javnosti še vedno vseprisotna, kar je po besedah novinarja slovaškega medija Dennik, Mireka Tode, znal najbolje izkoristiti prav Igor Matović in s tem stranki s kratico OLANO omogočil hitro rast podpore v zadnjem mesecu pred volitvami.
Grigorij Mesežnikov, predsednik bratislavskega Inštituta za javne zadeve, opozarja, da Olano pravzaprav ni klasična stranka, pač pa gibanje, v katerem je Matovič kritiziral vidne politike, obtožene korupcije.
Drugo mesto je osvojila vladajoča stranka Smer. Čeprav je na papirju socialdemokratska, levosredinska, je slovaški politični analitiki ne dojemajo tako, saj je stranka v preteklosti jasno izražala protimigrantska in islamofobna stališča, kot pove Mesežnikov.
Večji del podpore so načeli korupcijski škandali, poleg sumljivih povezav, ki jih je razkrila preiskava Kuciakovega umora, tudi tako imenovana afera Gorila. Po mnenju Mesežnikova je šlo zato na volitvah predvsem za glasovanje proti stranki Smer.
Slovaški politični analitik Juraj Marušiak meni, da so se volivci stranke, ki je bila na oblasti več kot desetletje, predvsem naveličali in si zaželeli svežega vetra.
Iz parlamenta so izpadli tudi dosedanji koalicijski partnerji - slovaško-madžarska stranka Most-Hid ter Slovaška nacionalna stranka. Pred Olano je sedaj naloga sestaviti koalicijo. Tóda meni, da bi Matović nedvomno rad sestavil koalicijo štirih strank, s katero bi lahko koalicija dobila ustavno večino. Olano bo pri tem imela daleč največ sedežev, kot pa jo opiše Toda, gre za stranko, ki izrazito temelji na osebnosti Matoviča.
V vsakem primeru bo šlo za koalicijo, ki bo vključevala stranke iz različnih političnih smeri. Dve izmed njih spadata med sredinske, liberalne opcije.
Bolj “problematična” je tretja stranka, Sme Rodina ali po slovensko “Smo družina”, ki je na volitvah zasedla tretje mesto. Gre za osebni projekt milijonarja Borisa Kóllarja, ki ga sogovorec Mirek Tóda opiše kot nekoliko čudnega človeka. Kljub temu da stranka sloni na izrazito krščanskih idealih, ima njen vodja po zadnjem štetju deset otrok z devetimi različnimi ženskami.
Skrajno desna Ľudová strana – Naše Slovensko, krajše ĽSNS, ali v prevodu Ljudska stranka naše Slovaške, je sicer zvišala število poslancev, in sicer s 14 na 17. Glede na pričakovanja je rezultat sicer slabši, kot so upali v odkrito fašistični stranki. Po mnenju Tode tudi zato, ker je Matovič uspel nagovoriti del volilnega telesa, ki se je spogledoval s skrajno desnico.
Razpoloženja slovaških volivcev proti političnim elitam ni izkoristila nobena leva stranka, tudi zato, ker jih na Slovaškem pravzaprav ni v izobilju. Kot ena od bolj liberalnih opcij se je v času od prejšnjih volitev izoblikovala struja, iz katere izhaja tudi lani izvoljena predsednica države Zuzana Čaputová. Kot velevajo pravila, je za koalicije vstopni prag v parlament zvišan na sedem odstotkov, levoliberalni koaliciji Progresivna Slovaška-Skupaj pa je, kot kažejo rezultati, za to zmanjkalo zgolj nekaj sto glasov. Marušiak je mnenja, da so potrebne glasove izgubili z nasprotovanjem nekaterim socialnim politikam, ki jih je pred koncem vladanja vpeljala bivša koalicija.
Kakršna koli bo nova koalicija, se ji že kmalu obeta težka naloga izpolnjevanja predvolilnih obljub. Kot za zaključek OFFsajda pove Tóda, bo najbolj pomembna politična odločitev nove vlade povezana z iskanjem novega generalnega tožilca.
Dodaj komentar
Komentiraj