Ob 14. uri se je začel izrek sodbe Radovanu Karadžiću, nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov. Obtožnico je sestavljalo enajst točk, od tega dve za genocid, pet za zločine proti človečnosti in štiri za kršitve vojnega prava. Spoznan je bil krivega zločinov proti človeštvu v sedmih bosanskih občinah in nedolžen za enega izmed očitanih genocidov. Izrek sodbe glede genocida v Srebrenici še ni bil podan. Z vojaškim poveljnikom bosanskih Srbov, Ratkom Mladićem, sta obtožena genocida v Srebrenici, kjer je julija 1995 umrlo 8.000 Bošnjakov. Še dodatnih 10.000 življenj je vzelo triletno obleganje Sarajeva. Sojenje se je začelo oktobra 2009, Karadžić pa obtožb ni priznal. Tožilstvo je zanj zahtevalo dosmrtni zapor.

Okolico Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zaradi velikega interesa javnosti varuje policija. Pred sodiščem so varnostniki Združenih narodov prijeli Florence Hartmann, francosko novinarko in bivšo tiskovno predstavnico glavne tožilke omenjenega sodišča, Carle Del Ponte. Hartmann je bila leta 2009 obtožena nespoštovanja sodišča, saj je v knjigi Mir in kazen razkrila zaupne podatke s sojenja srbskemu voditelju Slobodanu Miloševiću.

* Po zaključku redakcije ga je sodišče spoznalo krivega še za genocid v Srebrenici. Za vse dokazane točke obtožnice so mu prisodili 40 let zaporne kazni.

Odzivi na torkov teroristični napad se vrstijo iz vseh smeri. Novembra izvoljena poljska vlada, ki ji poveljuje stranka Zakon in pravičnost, je sporočila, da letos na račun dogodkov v Bruslju ne bo sprejela nobenega begunca. To predstavlja prelomitev obljube prejšnje vlade, ki se je s sistemom kvot zavezala k sprejetju 6.500 beguncev. Od tega bi jih letos sprejela 400, preostale pa v naslednjih treh letih, kar državi z 38 milijoni prebivalcev očitno predstavlja problem. V nagovoru je predsednica vlade Beata Szydlo omenila, da med begunci obstajajo tudi teroristi, in se obregnila ob Angelo Merkel, ki da je s svojim neodgovornim odnosom pripeljala do trenutnih problemov. Politični diskurz o begunski problematiki na Poljskem že dalj časa vzbuja pozornost, med drugim je predsednik stranke Jaroslaw Kaczynski begunce obtožil prenašanja parazitov, ki sicer njim ne predstavljajo problema, so pa ogrožajoči za Evropejce.

Konzervativnost ni prisotna le v trenutni poljski oblasti, temveč se širi tudi na evropskem severu. Danska vlada je napovedala, da bo sicer naturaliziranim imamom, označenim radikalnosti, odvzela državljanstvo. Idejo je v parlamentu sprožila desničarska stranka, natančneje danska ljudska partija, vodilna liberalna partija je prav tako izrazila podporo.

Turški farmacevtski ceh bo prenehal oskrbovati begunce z zastonjskimi zdravili. Razlog tiči v dejstvu, da jim turška država že od oktobra ne krije stroškov. Konec deljenja zdravil beguncem bo v veljavo stopil naslednji mesec, le nekaj tednov po tem, ko je Evropska unija Erdoganovemu režimu obljubila tri milijarde evrov pomoči ravno zaradi begunske krize.

V Jemnu, kjer od septembra 2014 divja nasilje, so bojujoče se sile dosegle premirje. To se bo začelo 10. aprila, po besedah posebnega odposlanca Združenih narodov za Jemen, Ismaila Ould Šejk Ahmeda, pa se bo 18. aprila nadaljevalo z mirovnimi pogajanji v Kuvajtu. Spomnimo, nasilje se je pričelo z vdorom hutijevskih upornikov v mesto Sana in sprožilo vojaško operacijo pod taktirko Savdske Arabije. Dosedanji mirovni pogovori zaradi neupoštevanja premirja niso obrodili večjih sadov, posebni odposlanec Združenih narodov pa upa, da bo napovedana prekinitev ognja omogočila vsaj prehrambno in medicinsko oskrbo prebivalstva.

Iraška vojska je sprožila ofenzivo v predele pod kontrolo Islamske države, izgubljene leta 2014. Udejstvovanje je usmerjeno v severno provinco Nineveh na meji s Turčijo. Vojska za glavni cilj ofenzive omenja osvoboditev mesta Mosul, vendar mnogo ekspertov dvomi o njenem uspehu.

Skok v ekvatorialno Afriko, kjer so v Republiki Kongo minulo nedeljo potekale predsedniške volitve. Notranji minister omenjene države je sporočil, da je novi-stari predsednik (p)ostal Denis Sassou Nguesso, ki je zmagal s 60 odstotki glasov. To je že njegov tretji predsedniški mandat, volitve pa so budno spremljali tudi drugi afriški voditelji z daljšimi obdobji vladanja, ki se trudijo odpraviti ustavno določene omejitve števila mandatov. Oktobra so namreč v Kongu z referendumom odpravili omejitev dveh mandatov. Volitve so bile zaznamovane z nepravilnostmi, o čemer priča tudi odločitev Evropske unije, da ne pošlje opazovalcev, saj ni verjela v možnost izvedbe svobodnega in demokratičnega odločanja. Po volitvah je vlada za 48 ur onemogočila medijsko oddajanje in dostop do interneta, s čimer naj bi se opoziciji poskusilo preprečiti objavo neuradnih rezultatov. Glede na uradne rezultate sta dva opozicijska kandidata dobila 15 in 14 odstotkov glasov, že v sredo pa sta delno preštete glasove, ki jih je objavila volilna komisija, označila za masovno goljufijo. Nguesso se že dalj časa otepa kritik o koruptivnosti in nepotizmu, oktobrski referendum, ki mu je omogočil ponovno kandidaturo, pa je bil označen za državni udar.

Japonska nadaljuje z monetarnimi eksperimenti, saj je po dveh desetletjih tiskanja denarja ekonomija še vedno trhla. Ekspanzivna monetarna politika je obubožala prebivalstvo, še posebej mlajše generacije. Posledično je japonska vlada napovedala izdajo državnih kuponov za mlade. Vrednost slednjih se ne bo mogla prenesti na bančne varčevalne račune, temveč se jih bo lahko menjalo le za dobrine in storitve. Vlada si s tem obeta dvig potrošnje mlajših prebivalcev in sočasno stimuliranje ekonomije.