Latvijski parlament je s 56 glasovi podprl zakon za izstop iz istanbulske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami, ki ga je vložila opozicija. Uveljavitev zakona, ki ga je podprla tudi koalicijska stranka Zveza zelenih in kmetov, mora potrditi še predsednik države Edgars Rinkēvičs. Predsednica desnosredinske vlade Evika Siliņa je zakon označila za krvoločen. Istanbulsko konvencijo je od leta 2011 podpisalo 45 držav in Evropska unija, do zdaj pa je od konvencije izstopila zgolj Turčija. Latvija, ki je konvencijo ratificirala šele lani, bi tako v primeru uveljavitve zakona postala prva članica Evropske unije, ki bi izstopila iz konvencije. 

Francoska policija je pridržala dva policista, ki sta obtožena, da sta v noči na sredo v priporu posilila 26-letnico v predmestju Pariza. Po besedah tožilca Erica Mathaisa so žensko priprli zaradi starševskega zanemarjanja. Primer posilstva 23 in 35 let starih policistov preiskuje notranja inšpekcija francoske policije. 

Nadaljujemo s pozitivno kroniko. Ameriški predsednik Donald Trump je notranjemu ministrstvu in vojski naročil naj po 33 letih ponovno začne s testiranjem jedrskega orožja. Za ta ukaz se je po njegovih besedah odločil, ker tudi druge države testirajo svoje jedrsko orožje. Trump je odločitev oznanil po srečanju s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom in po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin v začetku tedna sporočil, da je Rusija preizkusila podvodni dron na jedrski pogon Pozejdon.

Trump je oznanil, da bodo Združene države na leto sprejele zgolj 7500 beguncev, najmanj v sodobni zgodovini. Med njimi bodo imeli prednost belci iz Južne Afrike, ki so po Trumpovih besedah žrtev diskriminacije v lastni državi. Število sprejetih beguncev se obračunava glede na fiskalno leto, ki se je za leto 2026 začelo 1. oktobra letos. Za časa predsednika Joeja Bidna je bilo vsako fiskalno leto sprejetih več kot 100 tisoč beguncev. Trump je januarja ob prevzemu mandata z izvršnim ukazom zaustavil sprejem beguncev v Združene države, saj naj bi ti škodovali interesom države. 

Izrael še naprej vrši genocid v Gazi. Kljub trditvam sionistične tvorbe, da se je pred dvema dnevoma vrnil k premirju s Hamasom, je izraelska vojska danes ponoči obstreljevala mesto Han Junis na jugu enklave, mesto Gaza in begunsko taborišče Džabalija. V napadih so izraelske sile ubile več Palestincev. Medtem je prišlo do izmenjave trupel med Hamasom in Izraelom, ki je v Palestino poslal trideset mrtvih Palestincev. Izrael je v zadnjih dveh letih ubil več kot 60 tisoč Palestink in Palestincev. 

Zunanji minister Jemna Abdulvahid Abu Ras, ki prihaja iz vrst gibanja Božjih partizanov, bolj znanih kot Hutiji, je oznanil da bo 43 članom Združenih narodov, ki so pridržani v državi, sojeno zaradi povezav z izraelskim avgustovskim napadom, v katerem je sionistična vojska ubila predsednika vlade Ahmeda Al Rahavija in več visokih uradnikov gibanja. Po poročanju Združenih narodov, ki zanikajo kakršnekoli povezave z izraelskimi napadi, je jemenska vlada pridržala najmanj 59 njihovih članov organizacije Svetovni program za hrano, ki deluje v okviru Združenih narodov. Abu Ras je po drugi strani dejal, da je vpletenost članov organizacije v izraelske napade na jemensko vlado očitna. Vsi obtoženi so državljani Jemna in bi jim po jemenski zakonodaji zaradi izdajstva domovine lahko grozila tudi smrtna kazen. 

Svet za nacionalno varnost je sprejel sklep, v katerem vladi predlagajo aktivacijo 37. člena Zakona o obrambi. Po tem členu lahko vojska sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja. Sklep je bil sprejet po umoru Aleša Šutarja prejšnji teden v Novem mestu. Po tem dogodku je na območju Policijske uprave Novo mesto povečano število policijskih enot. Poslanec Slovenske demokratske stranke Žan Mahnič pa je v poslanski pobudi vladi predlagal, naj sprejme sklep o uvedbi 30-odstotnega dodatka k osnovni plači za vse policiste, ki opravljajo delo na območju Novega mesta. Medtem nihče od poslancev vladi ni predlagal sklepa, ki bi uvedel mehanizem za nadzor nad policisti, če se med opravljanjem svojega dela v želji po odškodnini samopoškodujejo, kot je to v začetku leta z drgnjenjem roke ob zid za Bežigradom počel kriminalist Jaka Mihalič. 

V Črnomlju se je izraz sožalja, solidarnosti in podpore družini in prijateljem umorjenega Aleša Šutarja zbralo nekaj manj kot sto Romov. Izrazili so obžalovanje in obsojanje dogodka ter hkrati poudarili, da niso vsi Romi enaki in jih ne smemo metati vseh v isti koš. Predstavniki belokranjskih Romov so opozorili tudi na naraščajočo nestrpnost do romske skupnosti, zaradi česar se bojijo tudi za varnost svojih otrok. Predsednik vlade Robert Golob je v torek v Novem mestu oznanil, da bo sprejet antiromski tako imenovani Šutarjev zakon, ki je uperjen predvsem proti mladoletnim nosečnicam. V srbskem združenju romskih novinarjev Naron so opozorili, da se Slovenija sooča z zaskrbljujočim porastom sovražnega govora, groženj in pozivov k etničnemu nasilju. Slovenske medije so pozvali, naj spoštujejo etične standarde poročanja in prispevajo k umiritvi razmer. Glavnina slovenskih medijev z medijskim portalom 24ur na čelu vse od umora Aleša Šutarja, zaradi katerega je bil pridržan član romske skupnosti, razpihuje sovraštvo proti Romom.