OFF bangladeških aretacij

OFF bangladeških aretacij

Aktualno-politična novica
13. 6. 2016 - 15.00
 / OFF

Evropski notranji ministri so dosegli dogovor o uvedbi strožje zakonodaje o regulaciji orožja, ki jo je predlagala Evropska komisija po napadih v Parizu in Bruslju. Ta bi po novem prepovedala večino polavtomatskega orožja, uvedla strožji nadzor nad internetno trgovino z orožjem, uvedla boljšo sledljivost ter zaostrila pogoje dedovanja orožja. Predvideni ukrepi ne bodo v celoti veljali za Finsko, Baltske države in Švico, kjer omejitev ne bo veljala za lovce, zbiralce, muzeje in državne milice. Švica sicer ni članica Evropske unije, a je vključena v te ukrepe. Ukrepom sta nasprotovali Poljska in Češka Republika, ki sta menili, da so preveč restriktivni a za sprejetje ni bil potreben konsenz. Nasprotoval jim je tudi Luksemburg, a iz nasprotnih razlogov - ker naj bi dovoljevali preveč izjem glede tega kdo lahko poseduje orožje. Ukrepe mora zdaj potrditi še Evropski parlament, ki bo o zadevi predvidoma glasoval do konca leta.

Grška policija je začela prazniti neformalno begunsko taborišče pri Polikastru, ki se je vzpostavilo po izpraznitvi taborišča v Idomeniju. Po vladnih ocenah je tam slabih dva tisoč ljudi. Z avtobusi jih nameravajo prepeljati v druge begunske centre po državi. Medijem je prepovedano pokrivati dogodek, edini izjemi sta grška javna radiotelevizija in atensko-makedonska tiskovna agencija.

Mehiške oblasti so v mestu Oaxaca aretirale tamkajšnjo vodjo sindikata učiteljev CNTE Rubena Nuneza. Policija je za vzrok aretacije navedla sum nezakonitega pridobivanja denarja od članov sindikata. Ti so aretacijo označili za politično motivirano, v odgovor pa so že sprožili proteste in zahtevajo njegovo izpustitev. V državi od 15. maja poteka stavka učiteljev kot protest na uvajanje reform v šolstvu, ki so bile sprejete februarja leta 2013. Te vključujejo tudi redno evalvacijo učiteljev. S tem naj bi se končale koruptivne prakse, kot sta na primer kupovanje in dedovanje učiteljskih delovnih mest. Imenovanje in napredovanje učiteljev sta trenutno pod popolnim nadzorom sindikatov, kar je hotela vlada z reformo preprečiti. Sindikati so na drugi strani opozarjali, da reforma lahko vodi v privatizacijo šolstva, ter da lahko zaradi nje veliko učiteljev izgubi službo.

Kitajska vlada je pristala na zahtevo nemške vlade, da jo bo obveščala o morebitnih ukrepih proti nemškim nevladnim organizacijam v okviru izvajanja novega kitajskega zakona o nevladnih organizacijah, ki bo predvidoma stopil v veljavo prvega januarja. Kitajska vlada je konec aprila sprejela zakon o tujih nevladnih organizacijah, ki od teh zahteva, da se registrirajo pri organih za državno varnost, kjer morajo registrirati tudi svoj bančni račun. Nadalje bodo po novem zakonu nevladne organizacije dolžne objaviti letna finančna poročila o vseh svojih aktivnostih, policija pa bo imela pooblastila za preiskave njihovih delovnih prostorov ter zasliševanje uslužbencev.

Bangladeške oblasti so v štiridnevnih racijah aretirale in pridržale več kot 8000 oseb, domnevno povezanih z islamističnimi skupinami, ki že več let izvajajo napade na sekularne aktiviste in verske manjšine. Opozicija, ki je ideološko bližje islamističnim elementom v družbi, vlado obtožuje, da boj proti ekstremizmu uporablja kot izgovor za zatiranje političnih nasprotnikov. Kot argument navaja, da je bilo od vseh aretiranih le 120 aretacij zaradi suma sodelovanja z militantnimi islamističnimi skupinami. Preostali naj bi bili aretirani na podlagi že prej izdanih nalogov, ki niso bili vezani na boj proti islamistom.

Iraška vojska je v mestu Faludža, ki je še večji del pod nadzorom Islamske države, vzpostavila varnostni koridor, po katerem je do sedaj mesto zapustilo približno 4000 civilistov, v mestu pa je še vedno približno 90 tisoč civilistov. Iraške sile so ob pomoči iranskih zaveznikov in zračni podpori Združenih držav Amerike ter Velike Britanije februarja pričele z obleganjem mesta, ofenziva na samo mesto pa se je pričela pred tremi tedni. Iraške sile so tudi pričele z novo ofenzivo na mesto Mosul na severu Iraka, Islamska država pa ozemlje izgublja še v Libiji, kjer so vladne sile zavzele večji del pristaniškega mesta Sirte.

V Beogradu se nadaljujejo protesti proti nočnim rušenjem objektov v Savamali, ki so potekali konec aprila. Sobotnega protesta naj bi se udeležilo 20 tisoč ljudi. Rušenja v Savamali so del predpriprav na izgradnjo tako imenovanega Beograda na vodi, gradbenega projekta, ki predvideva gradnjo luksuznih stanovanjskih in poslovnih objektov. Gradbeno podjetje Eagle Hills iz Združenih arabskih emiratov, ki je zadolženo za gradnjo, naj bi v posel predvidoma vložilo 3 milijarde evrov. Več o protestu Marko Aksentijević iz iniciative Ne davimo Beograd.

Izjav

Ameriška mornarica je v Črno morje poslala rušilec, ki bo z romunskimi ladjami do petka izvajal vojaške vaje. Zveza NATO je marca v Črno morje že poslala flotiljo, ki sodeluje pri urjenju romunskih, bolgarskih in turških pomorskih sil. Romunija, ki je pred mesecem dni tudi aktivirala protiraketni ščit, je zvezo NATO že večkrat prosila za povečano prisotnost njenih sil v regiji, podpira pa tudi ustanovitev stalne Natove flote v regiji. Podobne želje izražajo tudi v Baltskih državah in Poljski, kjer so pred kratkim potekale vojaške vaje s približno 30 tisoč vojaki.

OFF je pripravil vajenec Klemen.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness