Avstralska veja organizacije Greenpeace se bo morala zagovarjati na sodišču. Razlog? V svoji okoljevarstveni akciji so uporabili simbole enega največjih avstralskih energetskih podjetji Australian Gas Light Company Limited, krajše AGL, ki zagotavlja tretjino električne energije za avstralska gospodinjstva. Uporaba logotipa in drugih simbolov po mnenju pravnikov podjetja predstavlja kršenje avtorskih pravic in nedovoljeno uporabo blagovne znamke. V Greenpeaceu na obtožbe odgovarjajo, da so logotip podjetja uporabili v satirične namene, saj so v akciji opozarjali na to, da je AGL kljub svoji domnevni zavezanosti obnovljivim virom energije še vedno eden izmed največjih onesnaževalcev okolja. AGL želi po mnenju predstavnikov Greenpeaca s tožbo prestrašiti in utišati aktiviste.

Kanadski premier Justin Trudeau  je po odkritju grobišča več kot 200 otrok Indijancev na zemljišču bivšega internata v pokrajini Britanska Kolumbija izjavil, da bo takih odkritij še več, in obljubil pomoč svojcem in žrtvam. Internati so v 19. in v 20. stoletju služili kot prostor, kjer so otroke, ki so bili prisilno odpeljani iz plemenskih skupnosti, skušali asimilirati v širšo skupnost z zatiranjem plemenskih tradicij in obvezno rabo evropskih jezikov. Otroke so zaposleni tudi pokristjanili in jim vsiliti navade ter vrednote, ki so jih imeli za kanadske. Poleg tega so bili otroci podvrženi tudi spolnemu in fizičnemu nasilju.  Kanadska vladna komisija za obravnavo vprašanja zločinov na Indijanci je pred šestimi leti ocenila, da je v internatih umrlo vsaj 3200 otrok ali približno dva odstotka od vseh, ki so bili tja pripeljani.

Mednarodna agencija za jedrsko varnost je v sporočilu svojim članicam objavila, da od 23. februarja letos ni imela dostopa do podatkov spletnih monitorjev in ostale opreme, ki zagotavlja natančno spremljanje iranskega jedrskega programa. Zaradi teh omejitev lahko agencija zgolj ocenjuje iranske zaloge jedrskega materiala. Zaplet sledi opozorilom agencije, naj Iran pojasni, kako so se na dveh še neprijavljenih lokacijah znašle sledi urana. Vsi zapleti pri preverjanju iranskih jedrskih zmogljivostih se dogajajo v ozadju pogovorov na Dunaju, kjer se Združene države Amerike in Iran dogovarjajo o ponovnem pristopu ZDA k jedrskem sporazumu, od katerega so ZDA enostransko odstopile leta 2017.

Evropski svet je naznanil, da bodo države članice s tem mesecem lahko začele s programom okrevanja, ki ga je oblikovala Evropska unija. Vse države članice so namreč v svojih parlamentih potrdile mehanizem skupnega dolga. Tako naj bi sedaj Evropska komisija začela s pridobivanjem sredstev in bi bil denar za obnovo lahko na voljo že konec tega meseca. Osrednje vodilo programa za okrevanje so zeleni razvoj in razvoj telekomunikacijskih ter podatkovnih tehnologij.

Vatikan je pod vodstvom papeža Frančiška izdal revizijo Cerkvenega prava, ki vpeljuje ostrejše kazni za duhovnike, ki zlorabljajo mladoletne osebe in ranljive odrasle, se finančno okoristijo z goljufijo ter posvečujejo ženske. Gre za najobsežnejšo revizijo kanonskega prava od leta 1983. Tokratna revizija je trajala od leta 2009.

V Evropi odmeva objava odkritja, da je danska obveščevalna služba sodelovala z ameriško obveščevalno službo NSA pri vohunjenju za evropskimi voditelji med letoma 2012 in 2014. Trenutna danska obrambna ministrica Trine Bramsen  je nemški kanclerki Angeli Merkel zagotovila, da o vohunjenju ni bila obveščena do konca leta 2020. Takrat je država iz danske obveščevalne službe odpustila več visoko postavljenih posameznikov. Več o tem v današnjem Offsajdu.   

Madžarska bančna družba OTP  je od ameriškega privatnega sklada Apollo in Evropske banke za obnovo in razvoj odkupila deleže Nove Kreditne banke Maribor. Z nakupom, ki še čaka na zeleno luč regulatorjev, bi OTP obvladovala 29 odstotkov tržišča, kar bi pomenilo, da bi bila OTP največja banka na slovenskem trgu, saj bi po prihodkih za las prehitela NLB. Kupnina še ni znana. OTP vodi drugi najbogatejši Madžar, milijarder Sándor Csányi, ki je blizu predsedniku Viktorju Orbanu. 

Ustavno sodišče je razveljavilo odlok o  preimenovanju ceste v Občini Radenci in povrnilo prvotno ime Titova cesta iz Ceste osamosvojitve Slovenije. Odlok po mnenju sodišča ni zakonit, saj je župan Roman Leljak ravnal nepravilno, ko je odlok razglasil pred iztekom 15-dnevnega roka, ko se lahko vloži zahtevo za razpis referenduma. O ostalih očitkih, ki so jih  navedli Civilna pobuda Radenci in štirje občinski svetniki, se sodišče ni opredelilo. Niti se sodišče ni opredelilo do argumentacije, ki ga za svoje ravnanje navaja Občina Radenci, ko se sklicuje na primer Titove ceste iz Ljubljane, kjer je  Ustavno sodišče dovolilo preimenovanje.