Tako imenovana sirska opozicija pod vodstvom oborožene skupine Hajat Tahrir Al Šam je v nedeljo zavzela glavno mesto Damask in razglasila zmago v boju proti centralni oblasti pod vodstvom zdaj že bivšega sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Ta je po padcu mesta zapustil državo in prispel v Rusijo, kjer je po poročanju ruskih medijev dobil politični azil. Asadov dosedanji premier, Mohamed Al Džalali, je opoziciji ponudil sodelovanje v okviru tranzicijske vlade. Vodja milice Hajat Tahrir Al Šam Abu Mohamed Al Golani je ob tem izjavil, da ne bodo napadli javnih institucij, temveč bodo počakali na njihovo predajo. Nastali kaos pa je še bolje izkoristil Izrael. Ta je okupiral nevtralno območje na delu Golanskega višavja, ki je bilo določeno s premirjem med Sirijo in Izraelom pod pretvezo, da je premirje po padcu Al Asada propadlo. Istočasno je Izrael bombardiral Damask in južno Sirijo z izgovorom, da cilja na zaloge orožja, ki bi lahko prišle v roke sirskih milic. Kaos, ki ga je pustil padec Al Asadove oblasti, sta izkoristili tudi Nemčija in Avstrija, ki sta začasno ustavili obravnavo prošenj za azil sirskega prebivalstva. V Nemčiji je takih prošenj zaenkrat več kot 47 tisoč.

Vodja južnokorejskega urada za preiskovanje korupcije Oh Dong-woon je vložil prošnjo za prepoved potovanja za predsednika Yoon Suk Yeola zaradi njegove razglasitve vojnega stanja pretekli teden. Ta je v soboto zaradi razglasitve prestal glasovanje o ustavni obtožbi. Od 300 poslancev Narodne skupščine je za obtožbo glasovalo 195 poslancev, pet manj od 200 potrebnih glasov za dvotretjinsko večino, saj so poslanci Yeolove Stranke moči ljudstva glasovanje večinoma bojkotirali. Isti dan je bilo na sporedu tudi glasovanje o preiskavi predsednikove žene Kim Keon Hee, a zaradi pomanjkanja dvotretjinske večine tudi te ne bo. Vodja opozicije Lee Jae Myung je kljub neuspešnemu glasovanju napovedal nov predlog ustavne obtožbe prihodnji teden, nadaljevali se bodo tudi protesti in splošna stavka, saj prebivalci Južne Koreje zahtevajo predsednikov odstop.

Romunska policija je izvedla tri hišne preiskave v sklopu akcije proti neimenovanemu predsedniškemu kandidatu. Tožilstvo osumljencu med drugim očita protizakonito financiranje volilne kampanje in pranje denarja. Obtožbe predvidoma letijo na fašističnega kandidata Călina Georgescuja, ki je v prvem krogu predsedniških volitev novembra dobil največ glasov. Včeraj bi se moral v drugem krogu soočiti z drugouvrščeno Eleno Lasconi, vendar je v petek ustavno sodišče razveljavilo prvi krog volitev. Sodišče svojo soglasno odločitev utemeljuje z razkritji dokumentov romunskih preiskovalnih organov, ki Georgescuju očitajo nezakonite kampanjske donacije v višini okrog milijona evrov ter izkoriščanje internetnih algoritmov za promocijo kandidature. V razkritih dokumentih prav tako navajajo ruske kibernetske napade, katerih cilj je bil pomagati Georgescuju. Nova vlada bo tako morala določiti ponoven datum za prvi in drugi krog volitev, ki bi se lahko zavlekle v leto 2025.

Delavci Volkswagnovega sindikata IG Metall so ponovno pričeli s štiriurno opozorilno stavko. Delavci skušajo s stavko vršiti dodatne pritiske na vodstvo podjetja, saj se bodo istočasno odvijala pogajanja s sindikati, ki potekajo od septembra. Delavci namreč nasprotujejo napovedanim zaprtjem tovarn, ki trenutno zaposlujejo okrog 120 tisoč delavcev, ter nižjim plačam. Glavni pogajalec sindikata, Thorsten Gröger, je izjavil, da je to zadnja priložnost, da delavci in vodstvo pridejo do dogovora. V nasprotnem primeru je za leto 2025 napovedal stopnjevanje stavke.

Predsednik vlade Tonge Siaosi Sovaleni je odstopil s položaja pred načrtovanim glasovanjem o nezaupnici njegovi vladi. Parlament Tonge sestavlja 26 poslancev, od katerih jih je devet iz vrst plemstva, ti pa so na strani kralja Tupouja VI, s katerim je Sovaleni v sporu od februarja. Kralj je namreč takrat izjavil, da premier njegovega zaupanja kot obrambni minister ne uživa več, zato je Sovaleni od tega položaja odstopil. V primeru, da bi vseh devet predstavnikov plemstva glasovalo za nezaupnico, bi Sovalenijeva vlada padla. Parlament bo tako moral manj kot leto pred parlamentarnimi volitvami najti novega premierja.

Nekdanji predsednik Gane John Dramani Mahama bo po zmagi na splošnih volitvah ponovno zasedel položaj. V prvem krogu je premagal trenutnega podpredsednika Mahamuduja Bawumiaja, prav tako se mu obeta udobna večina v parlamentu. S tem je dosedanja vladajoča Nova patriotska stranka doživela močan udarec, predvidoma zaradi trenutne ekonomske krize. Ta je svoj vrhunec dosegla leta 2022, ko je bila država primorana razglasiti bankrot, inflacija pa je zrasla na več kot 50 odstotkov. Trenutni predsednik Nana Akufo-Addo je zato prevzel posojilo Mednarodnega denarnega sklada v višini slabih treh milijard evrov, leta 2023 pa je bilo 15 odstotkov prebivalstva brezposelnega. Mahama in njegova stranka, Nacionalni demokratski kongres, sta napovedala, da nameravata krizo reševati preko državnih intervencij v gospodarstvo.

V Občini Kočevje je potekal naknadni referendum o uveljavitvi odloka, ki potrjuje prenos oskrbe na domu iz zasebnega zavoda Jutro na novoustanovljeni javni zavod. Odlok o njegovi ustanovitvi je občinski svet sprejel junija, vendar je zavod Jutro zbral dovolj podpisov in zahteval referendum o odobritvi odloka. Zavod, ki od leta 2018 opravlja storitve oskrbe na domu kot koncesionar, navaja, da bi ustanovitev javnega zavoda ogrozila trenutni sistem. Nasprotno župan Gregor Košir trdi, da je bil odlok sprejet zaradi slabega delovanja zavoda Jutro. Ta namreč izvaja manj storitev, kot jih določa koncesijska pogodba, prav tako se oskrbovanci redno pritožujejo nad njegovim delovanjem. Glasovanja se je udeležilo okrog 15 odstotkov prebivalstva, kar je manj od zahtevanega kvoruma ene petine vseh volivcev, kljub temu pa je okrog 80 odstotkov volivcev uveljavitev odloka podprlo. Ta bo zato stopil v veljavo čez teden dni. Po navedbah občine bo zavod dejavnosti začel izvajati junija 2025.

Piratska stranka je na sobotnem volilnem kongresu za naslednjega predsednika stranke izvolila Jasmina Feratovića. Ta je do sedaj opravljal funkcijo sekretarja stranke, hkrati pa je tudi svetnik v ljubljanskem mestnem svetu. V izjavi za javnost je dejal, da bo stranka nadaljevala svojo pot kot odprta, neodvisna in progresivna politična sila, prav tako napoveduje širšo decentralizacijo stranke. Na kongresu so volili tudi za tri podpredsedniška mesta, in sicer so bili izvoljeni Rok Deželak, Nina Beyokol in Leon Božič.