Združeno kraljestvo je doseglo dogovor z Ruando, da bo del prosilcev za azil poslalo v to vzhodnoafriško državo, kjer naj bi počakali do razrešitve svojih prošenj. Ruanda bo v zameno prejela 145 milijonov evrov. Vlada Borisa Johnsona je dogovor označila kot partnerstvo za gospodarski razvoj, opozicija pa kot neizvedljiv in nehuman. Očitki so usmerjeni predvsem v  zgodovino kršitev človekovih pravic ruandske vlade. Je pa Ruanda že sedaj dom okoli 130 tisoč beguncev iz sosednjih Burundija in Demokratične republike Kongo. Britanska vlada naj bi želela s tem dogovorom zamejiti tihotapce z ljudmi. Lani je v državo čez Rokavski preliv s čolni priplulo več kot 28 tisoč ljudi. Po poročanju nekaterih britanskih medijev bodo v Ruando poslali predvsem samske moške. Opozicija vladi očita tudi preusmerjanje pozornosti z afere Party Gate, ki je po oglobljenju Johnsona ponovno v fokusu javnosti. Laburistična poslanka Lucy Powell je prepričana, da gre bolj kot za majhne ladje, ki prihajajo čez Rokavski preliv, za potapljajočo se ladjo predsednika vlade. 

Predsednik vlade Slonokoščene obale Patrick Achi je predsedniku države Alassanu Ouattari podal svojo odstopno izjavo skupaj z odstopno izjavo celotne vlade. Predsednik države je odstop sprejel in napovedal, da bo z imenovanjem novih ministrov začel prihodnji teden. Napovedal je tudi zmanjšanje števila vladnih ministrov s trenutnih 41 na 30. Po njegovih besedah bosta cilja prihodnje vlade zmanjšati javno porabo in ponovno osredotočenje na socialno in varnostno odpornost. Achi, ki je položaj zasedal dobro leto, je bil že tretji premier Slonokoščene obale v zadnjih treh letih. 

Guverner ukrajinskega pristaniškega mesta Odesa Maksim Marčenko je po Telegramu sporočil, da je ukrajinska vojska zadela rusko ladjo, ki je zato potonila. Rusko obrambno ministrstvo je zatem sporočilo, da je na ruski raketni križarki Moskva v Črnem morju izbruhnil požar. Ta je zajel tudi strelivo, ki je bilo na ladji, kar je povzročilo eksplozijo. Ena največjih bojnih ladij ruske črnomorske flote s posadko okoli 500 mornarjev je bila v uporabi od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Medtem na kopnem Ukrajinci pričakujejo vzpostavitev devetih humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz več ukrajinskih mest na vzhodu države, ki sta jih določili obe strani. Z vzpostavitvijo koridorjev bi bila omogočena tudi evakuacija iz zasedenega dela Mariupolja. Koridorji so bili z izjemo včerajšnjega dne vzpostavljeni že prej. Včeraj so bili prekinjeni zaradi blokad in kršitev premirja z ruske strani. 

Center za mirovne študije je v odprtem pismu opozoril hrvaškega premierja Andreja Plenkovića na nezakonite in nasilne deportacije ter kršitve človekovih pravic beguncev in migrantov. Kot trdijo in kar so obsežno dokumentirali tudi številni mediji, nevladne humanitarne organizacije in predvsem begunci sami, gre za vsakodnevno prakso, za katero nihče ne odgovarja. Sara Kekuš s Centra za mirovne študije pove, kaj pričakujejo od vlade.

Izjava

Kekuš pove tudi, s čim konkretno utemeljujejo svoje pismo Plenkoviću. 

Izjava

Poudarili so tudi, da je Nizozemska ustavila vračanje beguncev na Hrvaško po Dublinski uredbi zaradi nezakonitih in nasilnih vračanj. Prav tako pa so nezakonita vračanja beguncev iz Slovenije na Hrvaško, kar je velikokrat dokumentirana praksa slovenske policije.

Vlada je odločila, da nošnja mask v večini zaprtih prostorov od danes ni več obvezna. Dovčerajšnji ukrep sicer še vedno ostaja priporočilo, priporočena je tudi uporaba mask v javnih prostorih, ko ni mogoče zagotoviti več kot meter in pol medosebne razdalje. Maske pa ostajajo obvezne v ustanovah z večjo koncentracijo ljudi, ki jim okužba predstavlja večje zdravstveno tveganje. To so zdravstvene ustanove, domovi starejših občanov in socialno varstveni zavodi. Sprememba vladnih epidemioloških ukrepov sledi priporočilu strokovne skupine pod vodstvom Mateje Logar, da se lahko ukrep opusti, ko je število bolnikov na intenzivnih oddelkih zaradi covida–19 en teden manjše od 35. Naključje je odločilo, da je bila ta pred enim tednom določena meja dosežena 10 dni pred volitvami.

Na isti seji je vlada sprejela tudi Srednjeročni obrambni program Republike Slovenije za obdobje 2022–2026 in poročilo o izvajanju investicij v Slovenski vojski za lansko leto. Program predvideva povprečno letno povečanje obrambnih izdatkov za približno 72 milijonov evrov do konca programskega obdobja, skupno do 983 milijonov evrov. Tako bi izdatki leta 2026 dosegli 1,53 odstotka bruto domačega proizvoda. V poročilu pa so zapisali, da so v lanskem letu realizirali projekte v skupni vrednosti skoraj 75 milijonov evrov. Večino teh sredstev predstavljajo nakupi lahkih oklepnikov in taktičnega transportnega letala. 

Predsednik Državne volilne komisije Peter Golob in njen direktor Dušan Vučko sta na tiskovni konferenci sporočila, da so bojazni glede zamujanja glasovnic, ki so bile poslane po pošti v tujino, upravičene. Trdita, da ne gre za problem volilne komisije, temveč so problematični zakonski roki, znotraj katerih morajo delovati. Povedala sta tudi, da bo Državna volilna komisija po volitvah predlagala zakonske spremembe. Izseljenci imajo po njunih besedah namreč 6-odstotno možnost, da se njihova glasovnica pravočasno vrne v Slovenijo. Del krivde za zamude pa naj bi bili tudi prihajajoči prazniki. Odzvala sta se tudi na problematiziranje zdravniških potrdil s strani zdravniške zbornice. To je Golob označil za nepotrebno in dejal, da želijo s potrdili preprečiti, da bi se za glasovanje na domu prijavili popolnoma zdravi volivci, ki se jim ne da priti na volišče. Zatrdila sta še, da potekajo resni pogovori z zunanjim ministrstvom in Pošto Slovenije, da bi lahko na volitvah sodelovali tudi državljani, ki živijo v Rusiji.