Evropska komisija je sprejela mnenje glede vladavine prava na Poljskem, s čimer od Poljske uradno zahteva pojasnila. Vsebina se nanaša predvsem na spremembe glede poljskega ustavnega sodišča. Nova vlada pod vodstvom stranke Zakon in pravičnost je po nastopu z zakonsko spremembo omogočila, da vlada nastavi ustavne sodnike in razreši tiste, ki so funkcijo opravljali do tedaj. To novo zakonsko določilo je tudi hitro izkoristila in odstavila celotno zasedbo sodišča, na njeno mesto pa nastavila novo. Povišala je tudi potrebno večino za sprejem odločitev, in sicer jo je iz navadne spremenila v dvotretjinsko večino. Ustavno sodišče je te spremembe označilo za neustavne. Varšava mora na očitke Evropske komisije odgovoriti v razumnem roku, če se to ne zgodi, pa Evropska komisija lahko sproži postopek sankcij.

Voditelji Francije, Nemčije, Švice in Italije bodo danes otvorili predor Gotthard, ki poteka pod švicarskimi Alpami. Predor je stal 11 milijard evrov, v načrtovanju pa je od leta 1992. Nov predor, ki bo dopolnil že obstoječo železniško progo, bo približno podvojil tovorno kapaciteto železnice na koridorju med Rotterdamom ter Milanom in Genovo. Krajši bo tudi potovalni čas za potniške vlake, predvsem na relaciji Milano-Zurich.

Objavljeno poročilo Evropske zveze industrije rastlinskih olj razkriva hitro povečanje uporabe palmovega olja za proizvodnjo biodizla. Delež palmovega olja, uporabljenega za proizvodnjo biodizla, je v zadnjih 5 letih zrasel z 8 na 45 odstotkov. Celotno povečanje proizvodnje biodizla v tem obdobju gre pripisati proizvodnji iz palmovega olja. Evropska unija si je zastavila cilj, da do leta 2020 10 odstotkov vsega goriva, uporabljenega v transportu, predstavljajo biogoriva. A kot ugotavlja poročilo, ki ga je naročila Evropska komisija, ta goriva niso nujno okoljsko ustreznejša. Goriva prve generacije, to so tista, ki so pridobljena iz potencialno užitnih rastlin in med katere se prišteva tudi gorivo iz palmovega olja, so za podnebje približno 80 odstotkov bolj škodljiva od klasičnih fosilnih goriv. To gre pripisati predvsem dejstvu, da nasadi palm in podobnih rastlin zahtevajo odstranitev gozda in izsuševanje mokrišč. Več pojasni Hugo Valin z inštituta IIASA.

Izjava

Več o težavah evropske strategije rabe biogoriv pa v današnjem OFFsajdu.

Mednarodna organizacija za migracijo v poročilu ugotavlja porast migracij iz Libije preko Sredozemlja v Evropo. Od začetka leta je po tej poti potovalo čez dvesto tisoč ljudi, kar je več kot dvakrat toliko kot v istem obdobju lani. Kljub postopnemu zapiranju balkanske migracijske poti večino migrantov čez Sredozemlje še vedno tvorijo prebivalci iz podsaharske Afrike.

Begunci pa niso aktualna tema le v Evropi, temveč tudi v Keniji. Tamkajšnji notranji minister Joseph Nkaissery je napovedal zaprtje begunskega taborišča Dadaab najkasneje do novembra. Dadaab je največje begunsko taborišče na svetu, v njem pa živi več kot tristo tisoč beguncev, večinoma iz sosednje Somalije. Tam stanujoče bi vrnili v Somalijo ali pa jih premestili v druge države. Namero o zaprtju je kenijska vlada naznanila pred nekaj tedni. Utemeljuje jo z domnevno varnostno grožnjo, saj so bili nekateri izmed napadov somalske islamistične skupine al Šabab načrtovani tudi iz Dadaaba. V Keniji živi približno 600 tisoč somalskih beguncev.

Skok čez lužo. Organizacija ameriških držav, krajše OAS, bo odločala, ali je v Venezueli prišlo do “neustavne spremembe oblasti, ki je resno ogrozila demokratično ureditev”. Če bodo predstavniki latinskoameriških držav to potrdili, bo sledila izključitev Venezuele iz organizacije, ki združuje vse države zahodne hemisfere, z izjemo Kube. Ta je bila pod ameriškim pritiskom izključena po revoluciji leta 1962. Presojo situacije v Venezueli so zahtevali tamkajšnji opozicijski poslanci.

V sosednji Kolumbiji se nadaljujejo protivladni protesti. V odziv na odločitev mestnega sveta v glavnem mestu Bogota, da privatizira mestno telekomunikacijsko podjetje ETB, so se jim pridružili sindikati telekomunikacijskega podjetja ETB. Medtem pa se nadaljujejo tudi protesti kmetijskih in staroselskih skupnosti, ki zahtevajo dostop do zemlje in socialnih storitev ter ustavitev rudarskih projektov. Na ponedeljkovih protestih po državi se je po poročanju portala Telesur zbralo sedemdeset tisoč ljudi.