V Banjaluki je policija priprla Davorja Dragičevića in Suzano Radanović, starša Davida Dragijevića, in več članov skupine Pravda za Davida. Skupina že mesece organizira proteste, ki od policije in političnega vodstva zahtevajo razjasnitev umora Davida Dragičevića. Ta je bil umorjen v marcu, odgovornost pa številni, tudi Dragičevićevi starši pripisujejo lokalni policiji. Policija je najprej trdila, da je Dragičević storil samomor. Poleg tega so bili na protestu v središču Banjaluke aretirani še predsednik opozicijske Stranke demokratskega napredka Branislav Borenović, poslanec te stranke Draško Stanivuković in še en poslanec socialdemokratske stranke.

Davor Dragičević je dan prej povedal, da so ga obiskali kriminalisti in mu zaradi domnevnega ogrožanja javne varnosti izročili poziv na zaslišanje na policijski postaji. Donedavni predsednik Republike Srpske Milorad Dodik je v preteklosti proteste Pravda za Davida obtožil, da poskušajo destabilizirati Republiko Srbsko in da za njimi stojijo tuji interesi.

Po skoraj enem tednu protivladnih protestov v Sudanu je predsednik Omar al-Bašir napovedal, da bo izpeljal gospodarske reforme. Te reforme, za katere al-Bašir sicer ni navedel, kako naj bi se izpeljale, naj bi državljanom omogočile dostojnejše življenje. Protesti so izbruhnili zaradi povišanja cen kruha z dne 19. decembra v mestu Atbara, po čemer so se razširili po celotni državi. Podobni protesti so potekali že januarja. Protestniki so svoje zahteve razširili in zahtevajo odstop predsednika, ki Sudanu vlada že 29 let. Podporo protestom je izrazila tudi ena najmočnejših opozicijskih strank Umma. Njen voditelj je Sadik al-Mahdi, ki je državo vodil od leta 1986 do 1989, po čemer je z državnim udarom na oblast prišel al-Bašir.

Napadalci so v afganistanski prestolnici Kabul pred poslopjem Ministrstva za javna dela ter Urada za mučenike in invalide sprva razstrelili dva avtomobila bombi, nato pa v poslopje tudi vdrli, nakar je prišlo do večurnega spopada z afganistanskimi varnostnimi silami. Gre za najbolj smrtonosen napad v afganistanski prestolnici po novembrskem samomorilskem napadu, v katerem je umrlo 55 ljudi. Do sedaj še nihče ni prevzel odgovornosti za napad, ki se je zgodil nekaj dni po poročanju ameriških medijev, da tamkajšnji predsednik Donald Trump razmišlja o umiku dela ameriških enot iz Afganistana. Izjava je vzbudila ugibanja o nadaljnjem dogajanju v Afganistanu, kjer se boj za prevlado nad državo odvija med talibani in afganistansko vlado, ki jo podpira Zahod. Do spopadov med slednjima prihaja dnevno, talibani pa nadzirajo skoraj polovico države. Afganistanski predsednik je sicer pred dnevi zamenjal obrambnega in notranjega ministra. Oba položaja sta zasedla bivša šefa obveščevalne službe.

Kitajska je napovedala znižanje uvoznih tarif na nekaj več kot 700 kategorij blaga. Najpomembnejše je znižanje carin na kmetijske proizvode, predvsem za tiste, ki se uporabljajo za krmo za živino. Kitajska je v odgovor na ameriške carine uvedla carine, ki so usmerjene proti ameriškim kmetijskim izdelkom, v prvi vrsti je to soja, ki se uporablja za krmo prašičev. Novembra Kitajska ni uvozila več nobene soje iz ZDA, ameriško sojo pa nadomeščajo soja iz Brazilije ter alternativne vrste krme, kot je na primer koruza. Znižanje carin na te krmne žitarice bo koristilo predvsem državam, ki v kitajskem uvozu nadomeščajo ZDA. Ameriški uvoz bo namreč še naprej podvržen dodatnemu 25-odstonemu uvoznemu davku. Poleg tega bodo znižanja carin deležni materiali, ki jih potrebujejo farmacevtska industrija, stroji za industrijo in visokotehnološki izdelki, kot so na primer deli za letala.

Japonska vlada je sprejela paket več kot 120 ukrepov, ki bodo urejali bivanje tujih delavcev na Japonskem. Zaradi pomanjkanja delovne sile predvsem v izvozno usmerjeni industriji bo Japonska prihodnje leto začela z izdajanjem dveh novih vrst delovnih viz, s katerimi bodo po vladnih pričakovanjih v državo v petih letih pritegnili dodatnih 350 tisoč delavcev iz drugih azijskih držav. Nove delovne vize imajo številne omejitve. Viza bo vezana na delodajalca, poleg tega pa večina delavcev s seboj ne bo smela pripeljati svojih družin. Vlada namerava zaradi novega programa tujih delavcev v državi vzpostaviti okoli sto svetovalnih centrov, precejšnja sredstva pa bodo namenjena tudi za zaposlovanje učiteljev japonskega jezika. Vlada bo poleg tega z danes sprejetimi ukrepi poskušala preprečiti tudi to, da bi se populacija tujih delavcev zgostila v Tokiu.

Ameriški naftni velikan Exxon Mobil je do nadaljnjega ustavil raziskovanje enega največjih novodkritih naftnih polj, ki se nahaja ob obalah Gvajane in Venezuele. Najdišče nafte se nahaja na območju, ki si ga deloma lastita tako Gvajana kot Venezuela. Venezuelska mornarica je v soboto preprečila delo norveški raziskovalni seizmološki ladji, ki jo je najel Exxon Mobil in je po mnenju Venezuele plula v njenih teritorialnih vodah. Obe državi sta sporočili, da se pogajata o nadaljevanju in obsegu raziskav, ki jih izvaja Exxon Mobil. Več kot sto let star mejni spor je postal znova aktualen v zadnjih treh letih, ko je bilo na območju odkrito naftno najdišče, ki naj bi vsebovalo kar milijardo in pol sodčkov nafte in bi v naslednjem desetletju prineslo kar 20 milijard evrov prihodkov letno. Za Gvajano, ki nima niti milijona prebivalcev, bi to lahko pomenilo, da bi se njen bruto domači proizvod potrojil.  

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je dejal, da bo Turčija kar najhitreje poslala svoje vojaške enote na vzhodno stran reke Evfrat v Siriji. Ofenzivo na tem območju je Turčija že napovedala, a je zaradi odločitve o umiku ameriških enot iz Sirije prišlo do zamika. Združene države Amerike in Turčija naj bi se dogovorile za sodelovanje ob umiku ameriške vojske, turški zunanji minister pa naj bi v naslednjih dneh z namenom dogovarjanja glede procesa umika ameriških enot iz Sirije obiskal tudi Rusijo.

Predstavniki sindikatov policije in vladna pogajalska skupina so parafirali stavkovni sporazum. Z novim letom bodo policisti pridobili en plačni razred, prav tako pa tudi višje dodatke za nočno delo ter delo ob nedeljah in praznikih. Do dodatnih sredstev bodo policisti upravičeni tudi za povečan obseg dela pri varovanju schengenske meje in obvladovanju migrantskega toka. Izboljšali naj bi se tudi pogoji dela v zvezi s premakljivim delovnim časom, sistematizacijo delovnih mest in kariernim sistemom. O tem, ali stavkovni sporazum zahteve policistov in zaposlenih na notranjem ministrstvu rešuje zadovoljivo in ali bodo prekinili stavko, bodo organi policijskih sindikatov odločali v četrtek. Policisti so s stavko začeli že februarja, jo sredi marca zamrznili in jo nadaljevali oktobra.

Off sta pripravila vajenec Tilen in Gal.